Svet EU sprejel sklepe o podnebni in energetski diplomaciji

Ministri za zunanje zadeve EU so na včerajšnjem zasedanju ponovno izrazili svojo podporo ambicioznemu cilju EU, da do leta 2030 zmanjša izpuste za najmanj 55 odstotkov in doseže podnebno nevtralnost do leta 2050. Ob tem so pozvali k globalnim ukrepom za omejitev škode zaradi podnebne krize. Podprli so globalno opustitev subvencioniranja fosilnih goriv in opustitev premoga za proizvodnjo električne energije ter pozvali k spodbujanju nadaljnjih tehnoloških inovacij in razvoja za pospeševanje svetovne preobrazbe k podnebni nevtralnosti.

Svet EU v svojih sklepih o podnebni in energetski diplomaciji - doseganju zunanje razsežnosti evropske zelene pogodbe priznava, da podnebne spremembe eksistencialno ogrožajo človeštvo. Ob tem ugotavlja, da podnebni ukrepi na svetovni ravni še vedno ne dosegajo tistega, kar je potrebno za doseganje dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in Agende 2030 za trajnostni razvoj.

Čeprav Evropa kaže vodstvo in daje zgled z okrepitvijo svojih domačih zavez Svet EU priznava, da je nujno potrebno skupno in odločno globalno ukrepanje. Skladno zasledovanje ciljev zunanje politike je namreč ključnega pomena za uspeh evropskega zelenega dogovora.

Svet EU zato poziva vse strani, naj povečajo ambicije nacionalno določenih prispevkov in predstavijo dolgoročne razvojne strategije z nizkimi emisijami že pred 26. konferenco pogodbenic v Glasgowu novembra 2021, obenem pa pozdravlja tudi zaveze o podnebni in ogljični nevtralnost do sredine stoletja, zlasti tiste, ki so jih nedavno sprejela velika gospodarstva.

Svet EU ugotavlja tudi notranjo povezavo med podnebnimi spremembami ter varnostjo in obrambo ter potrebo po okrepitvi na področju podnebne in varnostne povezave, zlasti v podporo dejavnostim OZN.

Svet EU poudarja, da si bo EU kot glavni cilj prizadevala za pospeševanje svetovnega energetskega prehoda, med drugim za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih tehnologij. Hkrati bo energetska diplomacija EU odvračala od nadaljnjih naložb v infrastrukturne projekte na osnovi fosilnih goriv v tretjih državah, razen če so usklajeni z ambiciozno potjo podnebne nevtralnosti, in bo podpirala mednarodna prizadevanja za zmanjšanje vpliva okolja iz obstoječe infrastrukture za fosilna goriva.

Svet EU prav tako poziva k postopni opustitvi premoga v proizvodnji električne energije in bo sprožil ali podprl začetek mednarodnih pobud za zmanjšanje emisij metana.

Sklepi potrjujejo stalno zavezanost EU nadaljnjemu povečanju mobilizacije mednarodnega podnebnega financiranja, vključno s praksami trajnostnega financiranja, kot prispevek k prehodu na podnebno nevtralnost. Svet EU ob tem ugotavlja, da EU največ prispeva k javnemu podnebnemu financiranju, saj je svoj prispevek iz leta 2013 do leta 2019 podvojila na 23,2 milijarde evrov.

Svet EU ugotavlja, da bo energetski prehod, čeprav je osrednjega pomena na poti k podnebni nevtralnosti, močno vplival na družbe, gospodarstva in geopolitiko po vsem svetu. Zato bo energetska diplomacija EU še naprej igrala ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi energetske varnosti in odpornosti EU in njenih partnerjev.

Sprejeti sklepi poudarjajo pomen učinkovitih večstranskih struktur in poglabljanja mednarodnega sodelovanja v ustreznih mednarodnih forumih, hkrati pa Pariški sporazum opredeljujejo kot nujni večstranski okvir, ki ureja globalne podnebne ukrepe.