Svet EU za okolje sprejel dogovor o obsežnem delu predloga evropskih podnebnih pravil

Svet EU za okolje je sprejel dogovor o delnem splošnem pristopu glede predloga o evropskih podnebnih pravilih. Namen predloga je uzakoniti cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050, ki ga je svet potrdil decembra 2019.

V svojem stališču poudarja pomen spodbujanja tako pravičnosti in solidarnosti med državami članicami kot stroškovne učinkovitosti pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Stališče je delno, saj posodobljeni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 še ni določen. Za dogovor med državami članicami glede tega vprašanja bodo potrebna nadaljnja prizadevanja. Dogovor o delnem stališču Sveta EU za okolje je priložnost za utrditev napredka, ki je bil dosežen v mesecih intenzivnih pogajanj med državami članicami – razprave na strokovni ravni so se začele marca 2020 – in lahko pripomore k dokončnemu oblikovanju (celovitega) splošnega pristopa sveta, ko bo dosežen dogovor o odprtih vprašanjih.

Svet EU za okolje je spremenil del prvotnega predloga, ki bi Evropski komisiji omogočal, da z delegiranimi akti sprejme krivuljo za doseganje podnebne nevtralnosti. Evropski komisiji je naročil, naj namesto tega po prvem pregledu globalnega stanja v skladu s pariškim sporazumom predlaga vmesni cilj za leto 2040. Svet EU pa je ohranil pojem okvirne linearne krivulje, vendar le kot pripomoček za Evropsko komisijo pri ocenjevanju napredka.

Da bi EU v prihodnjih letih ostala na dobri poti k izpolnitvi cilja podnebne nevtralnosti, je Svet EU za okolje Evropski komisiji naročil, naj v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja, opravljenem v skladu s pariškim sporazumom, poroča o izvajanju evropskih podnebnih pravil. Evropska komisija lahko po potrebi predlaga tudi spremembo evropskih podnebnih pravil.

Pristojni ministri so se v razpravi strinjali, da je doseganje dolgoročne podnebne nevtralnosti EU prava pot, ki bo hkrati prispevala k večji konkurenčnosti EU na svetovih trgih in ohranila vodilno vlogo EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Večina držav, med njimi tudi Slovenija, je že izpostavila podporo predlaganemu novemu cilju zmanjševanja emisij za vsaj 55 odstotkov, pri čemer so ministri hkrati poudarili, da bodo potrebne določene fleksibilnosti, upoštevanje nacionalnih posebnosti ter različnih izhodiščnih položajev. Kot je izpostavil slovenski minister mag. Andrej Vizjak, bo treba pri določitvi nacionalnih ciljev do leta 2030 upoštevati nacionalne okoliščine kot tudi pravico držav članic do izbire nacionalne energetske mešanice in načela tehnološke nevtralnosti, vključno z jedrsko energijo. Po njegovih besedah ne gre zanemariti tudi vidika zanesljivosti oskrbe z energijo, kar je še posebej pomembno v trenutni ranljivi situaciji, kjer smo priča številnim nepredvidljivim dogodkom. Slednje pa ima tudi velik vpliv na konkurenčnosti in stroškovno učinkovitost. Izrazil je podporo predlogu Evropske komisije za zvišanje skupnega cilja 2030 na ravni EU, ki pa ne sme prejudicirati zvišanja nacionalnih ciljev v posameznih sektorjih, še posebej v sektorju obnovljivih virov energije, pri čemer je opozoril na izzive pri uravnoteženju ciljev različnih sektorjev in s tem povezanimi omejitvami pri umeščanju energetskih objektov obnovljivih virov v prostor.

Največ pozornosti je bilo v razpravi sicer namenjene omogočitvenemu okviru za doseganje posodobljenih podnebnih ciljev, saj je več držav je izpostavljalo pomen solidarnosti in se zavzelo za ustrezne finančne spodbude ter sodelovanje zasebnega sektorja pri zelenem prehodu, ki mora biti dosežen na socialno pravičen in stroškovno učinkovit način.

Svet EU za okolje je sicer v svojih sklepih 12. decembra lani podprl cilj doseganja podnebno nevtralne EU do leta 2050 v skladu s cilji pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo to omogočal in ki bo koristil vsem državam članicam ter zajemal ustrezne instrumente, spodbude, podporo in naložbe, zato da bi zagotovili stroškovno učinkovit, pravičen ter socialno uravnotežen in pošten prehod, pri tem pa, kar zadeva izhodišča, upoštevali različne nacionalne okoliščine.

Evropska komisija je nato 4. marca letos sprejela predlog o evropskih podnebnih pravilih in ga dan kasneje na seji Sveta za okolje predstavila pristojnim ministrom in ministricam. Predlog je del širšega svežnja ambicioznih ukrepov, napovedanih v sporočilu Evropske komisije o evropskem zelenem dogovoru.

Evropska komisija je 17. septembra objavila sporočilo o načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030, ki mu je priložena celovita ocena učinka. Poleg tega je sprejela predlog o spremembi prvotnega predloga glede evropskih podnebnih pravil in vanj vključila spremenjeni cilj zmanjšanja emisij EU za vsaj 55 odstotkov do leta 2030. Razprave o predlogu so se začele med hrvaškim predsedovanjem in nadaljevale v času nemškega predsedovanja, nedavno tudi o spremenjenem predlogu.

Svet EU za okolje je vprašanje zvišanja cilja EU do leta 2030 obravnaval na seji 15. oktobra in sklenil, da bo to vprašanje ponovno obravnaval na decembrskem zasedanju, da bi se dogovoril o novem cilju zmanjšanja emisij do leta 2030.