Svetovni dan varstva okolja

Dan, ki so ga razglasili Združeni narodi in so ga prvič obeležili leta 1974, krepi globalno zavedanje o pomenu okolja in spodbuja k dejanjem za njegovo zaščito. Običajno se na ta dan ozavešča in opozarja na onesnaženje voda, naraščanje prebivalstva, klimatske spremembe in trajnostni razvoj. Letošnji svetovni dan varstva okolja poudarja pomen biotske raznovrstnosti.

Najenostavneje je biotska raznovrstnost opredeljena kot raznovrstnost vseh živih bitij na planetu Zemlja. Gre za kompleksen pojem, ki zajema več nivojev, saj ločimo tako raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost kot tudi raznovrstnost samih ekosistemov.

Pomen biotske raznovrstnosti za naše življenje je velik. Popolnoma smo odvisni od procesov in mehanizmov v naravi, kot so na primer uravnavanje podnebja, čiščenje pitne vode in naravna borba proti škodljivcem, ki se jih pogosto premalo zavedamo. Prav tako za življenje posredno izkoriščamo na primer procese kroženja hranil, prenosa semen in opraševanja v naravi. Neposredno za življenje med drugim izkoriščamo hrano, les in zdravilne snovi. Pomemben je tudi estetski in rekreacijski vidik, saj nas doživljanje narave sprošča in nam daje nov zagon.

Na mednarodnem nivoju si za njeno ohranjanje, trajnostno izkoriščanje in pošteno delitev proizvodov, ki izhajajo iz nje, prizadeva Konvencija o biotski raznovrstnosti. V slovenski zakonodaji je biotska raznovrstnost priznana, opredeljena in zaščitena z Zakonom o varstvu narave. Družbo HESS pa k varstvu biotske raznovrstnosti dodatno zavezuje Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save.

Vpliv izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi na okolje je velik, vendar se je potrebno zavedati, da so pretočne akumulacije hidroelektrarn razmeroma majhne in da so bile skrbno umeščene v prostor, s čimer je bila izguba habitatov, ki predstavlja eno izmed največjih svetovnih groženj biotski raznovrstnosti, minimalna. Prav tako so bili pri gradnji hidroelektrarn izvedeni zahtevani omilitveni ukrepi, ki vključujejo gradnjo ribjih stez in vzpostavitev nadomestnih habitatov za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Invazivne tujerodne vrste rastlin, ki so še ena izmed največjih svetovnih groženj biotski raznovrstnosti, v družbi vsako leto odstranjujejo in omejujemo njihovo širjenje na območju pretočnih akumulacijskih bazenov. Nenazadnje se s proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira energije, ki ne povzroča izpustov toplogrednih plinov in v okolje ne vnaša nevarnih snovi, borijo proti še dvema velikima grožnjama biotski raznovrstnosti, in sicer klimatskim spremembam in onesnaževanju okolja.