Novice

S tem Sloveniji ne bo treba kupovati statističnega prenosa, kar je bilo treba v prejšnjih treh letih, za kar je odštela 18 milijonov evrov.

Organizaciji bosta združili moči pri spremljanju napredka pri sprejetih energetskih zavezah na podnebnem vrhu COP28, ki so v skladu z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C, in podprli naslednji krog nacionalno določenih prispevkov.

Vmesni cilji temeljijo na podatkih držav članic EU o stopnjah polnjenja skladišč plina v zadnjih petih letih in na oceni Evropske komisije o splošni varnosti oskrbe. Cilje sta ocenila tudi koordinacijska skupina za plin in odbor za skladiščenje plina. ki svetuje Evropski komisiji pri določanju ciljev.

Glede na prenovljene NEPN je osem držav EU na dobri poti, da pred letom 2030 izpolni nove cilje na področju sončne energije. Analiza družbe SolarPower Europe razkriva, da si države EU s skoraj polovico predloženih revidiranih NEPN prizadevajo več kot podvojiti zmogljivost sončnih elektrarn do leta 2030.

Evropska komisija je je dodelila letne emisije državam članicam za leta 2023, 2024 in 2025.

Poraba zemeljskega plina v EU se je v obdobju avgust 2022–marec 2023 zmanjšala za 17,7 odstotka v primerjavi s povprečno porabo plina v enakem obdobju med letoma 2017 in 2022.

Predlog zakona, ki ga je vlada sprejela na včerajšnji seji, je osredotočen predvsem na umeščanje fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav v prostor.

Po podatkih Eurostata je delež bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov (OVE) na ravni EU leta 2021 znašal 21,8 odstotka, kar je za 0,3-odstotne točke manj kot leta 2020.

Evropski odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je včeraj sprejel resolucijo, v kateri je opisal svoje zahteve za podnebno konferenco, ki bo potekala med 6. in 18. novembrom v Egiptu. Z njo je države pozval, naj pred letošnjo podnebno konferenco povečajo svoje podnebne cilje za leto 2030, da bi omejile globalno segrevanje v skladu s pariškim sporazumom.

Člani odbora so se včeraj strinjali, da je treba delež OVE v končni porabi energije do leta 2030 s sedanjih 32 odstotkov zvišati na 45 odstotkov, delež prihrankov energije v EU do leta 2030 pa na vsaj 40 odstotkov pri porabi končne energije in na 42,5 odstotka pri porabi primarne energije.

Dogovorjeni višji cilji bodo pomembno prispevali k doseganju splošnega cilja EU, da do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Med državami članicami EU je zastavljeni cilj preseglo dvanajst držav.

Po podatkih Eurostata je delež bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov na ravni EU v letu 2020 znašal 22 odstotkov.