Novice

Na Brdu pri Kranju poteka že 15. Vrh zelene energetike, ki obravnava novosti uvajanja OVE v letu 2025 in seznanja s priložnostmi samooskrbe, hranilnikov in aktivnega odjema, V ospredju so tokrat izzivi, ki jih prinašajo najnovejše geopolitične spremembe, naraščajoča potreba po energetski neodvisnosti ter vse večja pomembnost zelenih virov kot konkurenčne prednosti na trgu. 

Trend zniževanja emisij potrjuje uspešnost in učinkovitost sistema omejitve in trgovalnega sistema EU kot pomembnega političnega instrumenta za razogljičenje evropskega gospodarstva.
 

Da bi dosegli globalni cilj potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030, bi morali največji svetovni povzročitelji emisij CO₂ v skupini G20 in v dodatnih 15 državah iz Azije in Srednje Amerike (Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Kambodža, Laos, Mjanmar, Singapur, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama in Belize) več kot podvojiti svoje letno dodane zmogljivosti OVE do leta 2030, ugotavlja Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).

Obisk je bil priložnost za poglobljen pogovor o prednostnih nalogah nove Evropske komisije na področju čistega prehoda, podnebnih politik ter trajnostne rasti EU.

Pet let po sprejetju evropskega zelenega dogovora je skupno raziskovalno središče Evropske komisije objavilo doslej najobsežnejšo študijo o napredku pri doseganju splošnih ciljev zelenega dogovora. Analiza služi kot dragoceno orodje za primerjalno analizo ter kot podlaga za prihodnje politike in programe EU. 

Evropska komisija je sprejela delegirano uredbo, ki določa pravila EU za podporni sistem, ki ga vzpostavlja in financira sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), da bi pospešili uporabo trajnostnih letalskih goriv.

Slovenija je kot predsedujoča 15. zasedanju Skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki se bo zaključila danes, s prevzemom predsedovanja prvič stopila v vlogo globalnega zagovornika energije iz OVE in s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

Skupno raziskovalno središče pri Evropski komisiji (JRC) v svoji študiji ugotavlja, da ogrevalni in hladilni sistemi ostajajo glavni vir onesnaževanja zraka v Evropi. Študija poudarja nujno potrebo po pospešitvi uvajanja čistejših in učinkovitejših tehnologij v tem sektorju.

V ospredju razprava o predlogih za zmanjšanje izpustov v prometu in pomenu učinkovitega javnega komuniciranja pri popularizaciji zelenega prehoda.

V primerjavi z drugim četrtletjem 2023 sta v drugem četrtletju 2024 k zmanjšanju emisij največji delež prispevala sektorja oskrbe z električno energijo in plinom (12,1 odstotka) ter gospodinjstva (4,2 odstotka).

Evropska komisija je Sloveniji izdala uradni opomin, ker ni predložila končnega posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Namen opominov je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljank in državljanov ter podjetij.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je skupaj s partnerjema Umanotero in Inštitutom za politike prostora pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dosežke in prihodnje aktivnosti osemletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki se bo zaključil leta 2026.

Evropska komisija je objavila poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2024, iz katerega je razvidno, da so se neto emisije v EU leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšale za 8,3 odstotka. To je največji letni padec v zadnjih desetletjih, z izjemo leta 2020, ko so se zaradi pandemije koronavirusa emisije zmanjšale za 9,8 odstotka.

Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo z naslovom Trajnost evropskih sistemov mobilnosti, ki povzema ključne trende v prometnem sektorju od leta 2024 dalje ter njihove vplive na okolje in podnebje. Poročilo kaže, da promet ostaja glavni vir emisij, onesnaževanja zraka in hrupa. Čeprav napovedi za leto 2030 in naprej kažejo na nekaj pozitivnih znakov izboljšanja, so še vedno potrebne znatne naložbe v inovativne rešitve in prehod na bolj trajnostne načine prevoza.

Združenje Eurelectric ugotavlja, da sta večje povpraševanje po energiji za hlajenje in nižja proizvodnja hidroenergije zaradi visokih temperatur v avgustu povzročila manjši delež OVE v energetski mešanici in večji delež plina, kar je povzročilo porast cen električne energije.