Novice

Vlada je obravnavala predlog Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Predlog zakona je podprla in ga poslala v nadaljnjo obravnavo v Državni zbor.

V Ljubljani danes poteka že dvanajsti tradicionalni posvet o regulativnih novostih v energetiki, na katerem razpravljajo o ključnih novostih s področja regulacije energetskega sektorja in uvedbi novega omrežninskega sistema, priložnostih, ki jih prinašajo zahteve po zagotavljanju prožnosti in vlogi, ki naj bi ga imelo plinsko omrežje v prihodnje.

Zakon bi začasno znižal tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce oziroma v višji sezoni tarifne postavke v časovnem bloku 1 znižal na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2.

Z množičnim uvajanjem nestanovitnih obnovljivih virov se izraža tudi vedno večja potreba po prilagodljivosti odjema, zato ne preseneča, da bodo potenciali prožnosti  med osrednjimi temami na letošnji konferenci Energetika in regulativa 25, ki bo 29. januarja v Ljubljani.

Državni zbor je s 50 glasovi za in 14 proti sprejel Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki omogoča obratovanje Termoelektrarne Šoštanj in premogovnika Velenje tudi po 1. januarju 2025.

Poslovodstvi Termoelektrarne šoštanj in Premogovnika Velenje pozivata odločevalce, da podprejo zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki bo ta teden v obravnavi in ga je treba sprejeti še pred koncem leta.

Predlog zakona gre v pravo smer, ostaja pa zaskrbljenost glede vpliva zmanjšanega obratovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in povečane uvozne odvisnosti.

Zakon zagotavlja premostitev do sprejema ukrepov za pravičen izstop iz premoga ter prestrukturiranje regije in do vzpostavitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote. Izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toploto je predvideno od začetka leta 2025 do konca aprila 2027.

Na seji, ki je bila sklicana predvsem z namenom seznanitve socialnih partnerjev družbe z najaktualnejšim dogajanjem glede prihodnosti Premogovnika Velenje, so spregovorili o poteku priprave vse potrebne zakonodaje, ki naj bi jasneje začrtala prihodnost rudarjenja v Šaleški dolini.

Naša prva odgovornost je, da ljudem zagotovimo, da ne bodo živeli v strahu za prihodnost. Kljub izzivom, ki so posledica preteklih zgrešenih politik, vlada pripravlja rešitve. 

Največ se jih nanaša na trajanje javne gospodarske družbe, pri čemer je predlagano podaljšanje do 31. decembra 2032. Izpostavljena pa je bila tudi potrebo po istočasnosti sprejemanja interventnega zakona skupaj z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakonom o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije.

Vas zanima, katere ključne novosti prinaša energetska zakonodaja v letu 2025? Potem nikakor ne smete zamuditi že 15. srečanja energetikov in pravnikov, ki bo potekalo 13. novembra v Ljubljani.

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je izdelal spletno orodje Vodnik do energije sonca in vetra, v katerem na poljuden način predstavljajo vse razliičice postopkov umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn, vključno z možnostmi sodelovanja javnosti v teh postopkih. Vodnik je v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s konkretnim projektom sončne ali vetrne elektrarne v svojem okolju.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je danes poslalo interventni zakon o TEŠ v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, pa tudi Združenju občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Pripombe in predloge na ministrstvu zbirajo do 27. oktobra, do začetka novembra pa bo nato pripravljena dopolnjena in končna različica zakona.

Novi Zakon o kritični infrastrukturi bo nadomestil dosedanjega iz leta 2017, pri čemer se v naš pravni red prenaša evropska direktiva o odpornosti kritičnih subjektov. Hkrati se s predlogom zakona natančneje urejajo tudi določena vprašanja, povezana z odzivanjem na izredne dogodke na področju kritične infrastrukture.