Novice

Evropska komisija je objavila Poročilo o energetskih spodbudah v EU za leto 2024, ki podrobno opisuje obseg javnih spodbud, ki so jih leta 2023 dodelile nacionalne vlade po vsej EU.

Na 10. seji se je sestal Podnebni svet, ki je med drugim obravnaval spremembe, ki jih prinaša zadnja verzija Podnebnega zakona in glavne spremembe v posodobljenem NEPN ter s predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) razpravljal tudi o nadaljnjem obratovanju TEŠ 6 ter o alternativah za ogrevanje v Šaleški dolini.
 

Iz poročila, ki ga je pripravil raziskovalni center Ember z namenom analize napredka prehoda EU na čisto energijo izhaja, da sta veter in sonce v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegla skupni delež 30 odstotkov proizvedene električne energije v energetski mešanici EU. To pomeni, da sta oba OVE prvič skupaj presegla proizvodnjo iz fosilnih goriv, ki je dosegla 27 odstotkov. 

Fosilna goriva so v Evropski uniji s 70,9 odstotki leta 2022 še vedno močno prevladovala na področju oskrbe z energijo, ugotavlja Eurostat. Kljub temu se delež fosilnih goriv ob porastu obnovljivih virov energije z leti zmanjšuje.

Aktivisti organizacije Greenpeace so ob zaključevanju podnebne konference COP28 z lasersko projekcijo na Ljubljanski grad sinoči opozorili na nujnost opustitve vseh fosilnih goriv, vključno s subvencijami zanje, ter na čim hitrejše povečanje izrabe sončnega in vetrnega potenciala. 

Izpusti ogljikovega dioksida so po ocenah agencije Eurostat v lanskem letu dosegli skoraj 2,4 gigatone – s čimer so bili za 2,8 odstotka manjši od leta poprej. Upad izpustov je predvsem posledica zmanjšane rabe zemeljskega plina ob zaostrovanju ukrajinsko-ruskega konflikta.

V Evropski uniji smo minulo zimo kljub kriznim razmeram prvič proizvedli več energije iz obnovljivih virov energije kot iz fosilnih goriv, razkriva analiza organizacije Ember. Hkrati je bila poraba elektrike nižja, kar predstavlja prihranek v višini 12 milijard evrov.

Ugašanje nukleark ima lahko zahrbtne posledice: rast števila smrti zaradi poslabšanja kakovosti zraka. To v nedavno objavljeni študiji ugotavljajo raziskovalci na ameriškem institutu MIT. Njihove ugotovitve potrjuje tudi druga študija, ki so jo opravili v Nemčiji, kjer letno zaradi povečanih izpustov beležijo 1.100 smrti več.

Z reformo želi pospešiti rast OVE in opuščanje plina, zmanjšati odvisnost zneskov na računih odjemalcev od nestanovitnih cen fosilnih goriv ter jih bolje zaščititi pred povišanji cen in morebitnimi tržnimi manipulacijami. Poleg tega bo z reformo evropska  industrija postala čista in konkurenčnejša.

Uspeh načrta REPowerEU bo odvisen od dopolnilnih ukrepov na vseh ravneh in zagotovitve financiranja v višini približno 200 milijard evrov.

Glavni razlog za to, je oživitev gospodarske dejavnosti po dolgem obdobju omejevalnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa, kar je vplivalo na večjo porabo energije v EU in posledično na potrebo po dodatni proizvodnji.

Ratificirana in potrjena pogodba bo olajšala trajnostne naložbe v energetskem sektorju, saj bo posodobljen pravni okvir zagotovil pravno zaščito naložb. Hkrati pa bo odražala cilje prehoda na čisto energijo in prispevala k doseganju ciljev pariškega sporazuma.

Evropska komisija je v sklopu evropskega semestra sprejela obsežen paket dokumentov, ki dve leti po začetku pandemije in sredi ruske invazije na Ukrajino državam članicam zagotavlja podporo in smernice za koordinacijo njihovih fiskalnih in gospodarskih politik ter politik zaposlovanja. Evropska komisija je objavila tudi poročilo o Sloveniji in predlog posebnih priporočil za prednostno ukrepanje v letošnjem in prihodnjem letu.  

Evropska komisija je predstavila ukrepe za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv ter ukrepe v zvezi s cenami energije in skladiščenjem zemeljskega plina.

Država članica EU z najvišjim deležem fosilnih goriv v bruto razpoložljivi energiji leta 2020 je bila Malta.