Novice

Ob mednarodnem dnevu čiste energije, ki ga obeležujemo 26. januarja, Slovenija poudarja svojo predanost prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija je z deležem 25,1 odstotka energije iz OVE že presegla evropsko povprečje. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za leto 2030 pa določa ambiciozne cilje, s katerimi želi doseči njen delež med 30- in 35-odstotki.

V dvorani Državnega sveta je potekal posvet, ki so ga organizirali Državni svet Republike Slovenije, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade (SLOCOLD), Slovenska inženirska zveza in Inženirska akademija Slovenije. Dogodek je bil namenjen razpravi o pomenu hidroelektrarn za zagotavljanje energetske neodvisnosti, zelenega prehoda in trajnostnega razvoja.

V letu 2023 je Slovenija naredila velik korak naprej pri uporabi obnovljivih virov energije, pri čemer je imela družba HESS pomembno vlogo. Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija prvič presegla cilj 25 odstotkov deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi, kar je pomemben mejnik v okviru prizadevanj Evropske unije za zmanjšanje emisij in povečanje energetske samooskrbe. 

Vzdrževanje zelenih površin ni samo estetski ukrep, ampak ima tudi pomembne posledice za naravni ekosistem. V podjetju HESS, ki skrbi za brežine ob reki Savi, so se tega izziva lotili na celovit način, z ozirom na naravo in njene potrebe.

Na globalni ravni je bilo lani zgrajenih za 7,2 GW novih hidroelektrarn in še za 6,5 GW črpalnih elektrarn, da bi sledili podnebnim ciljem pa bi do leta 2030 morali k obstoječim svetovnim zmogljivostim hidroelektrarn dodati najmanj 26 GW novih zmogljivosti na leto.

Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so aprila v prenosno omrežje oddale 474,5 milijona kilovatnih ur električne energije, v prvih štirih letošnjih mesecih pa skupno že milijardo 673,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za skoraj 46 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.

V zadnjem letu je Slovenija zabeležila znaten porast proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah, kar kaže na njen naraščajoči pomen kot zanesljiv in trajnostni vir energije. Ta trend odraža naravne danosti in tehnične izboljšave ter strateško usmeritev države k večji energetski samozadostnosti.

V nadomestnem habitatu NH6, ki je bil vzpostavljen z izgradnjo hidroelektrarne Brežice, se poleg razigranih žab in želv sklednic skriva tudi bober. 

Januarja so hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči v omrežje oddale dobrih 420 GWh električne energije, kar je bilo za tretjino več kot januarja lani in za skoraj 59 odstotkov več od prvotnih bilančnih pričakovanj.

HESS je lani zaznamovala rekordna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, predstavljena v številkah: skupno 683,4 GWh. Hidroelektrarne so prispevale kar 99 odstotkov te količine, odstotek celote pa je pridobljen iz sončne energije.

Namen ustanovitve Projektnega sveta je strateško komuniciranje in sodelovanje investitorja z župani občin Selnica ob Dravi, Pesnica in Maribor.

Minister za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar ter vodja Službe za obnovo po poplavah in direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode so na včerajšnjem sestanku jasno izrazili pomen skladnosti z zakonodajo in potrebo po skrbnem načrtovanju gradbenih posegov v vodno okolje.

Dravske elektrarne naj bi letošnje poslovno leto po zaslugi dobre hidrologije končale s precej boljšimi rezultati kot lani, pri čemer naj bi čisti poslovni izid ob koncu leta dosegel 15 milijonov evrov. Do konca desetletja načrtujejo tudi vrsto projektov, ki naj bi njihovo proizvodnjo iz obnovljivih virov povečali za 250 GWh.

Hidroelektrarne HESS so dosegle letni načrt proizvodnje električne energije, ki znaša 577 GWh, zahvaljujoč ugodnim hidrološkim razmeram in učinkovitemu vzdrževanju.

Na območju pretočne akumulacije HE Brežice, ki jo domačini radi imenujejo tudi "Brežiško morje", bo v prihodnjih letih zrastel Dostopni vodni center Brežice. To rekreativno vodno središče bo poleg rekreacije omogočilo izvedbo mednarodnih tekmovanj v kajak – kanuju in veslanju.