Novice

V Ljubljani poteka konferenca Digital Energy Summit '24, na kateri udeleženci razpravljajo o vplivu in vlogi digitalizacije pri preobrazbi energetskega sektorja in njenem potencialu pri uvajanju inovativnih rešitev. Teme tokratnega dogodka pa so tudi umetna inteligenca, prilagodljivost, pametna omrežja, podatkovna analitika, strojno učenje, IoT, kibernetska varnost, pametno merjenje in interoperabilnost.

Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric je izdalo Energetski barometer 2024 v katerem odločevalce opozarja, da je za dosego ambicioznih podnebnih ciljev, zastavljenih do leta 2030 in naprej, nujno treba izvajati obstoječo zakonodajo EU, zagotoviti naložbe, okrepiti infrastrukturo in pospešiti industrijsko elektrifikacijo.

Javna agencija SPIRIT Slovenija je objavila razpis za učinkovito rabo energije (URE) in razogljičenje v industriji. Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev, ki jih sofinancira EU iz načrta NextGenerationEU, je do 42,2 milijona evrov, skrajni rok za oddajo vloge pa je 15. oktober. 

Na Fakulteti za elektrotehniko poteka 10. Slovenska fotovoltaična konferenca, ki predstavlja osrednji dogodek na področju fotovoltaike v Sloveniji.

Ministri, pristojni za energijo, iz 23 držav EU, tudi Slovenije, so skupaj s predstavniki okoli sto podjetij iz evropskega sektorja fotovoltaične industrije na včerajšnjem neuradnem zasedanju v Bruslju podpisali listino EU o sončni energiji, ki določa vrsto prostovoljnih ukrepov, ki jih je treba izvesti v podporo fotovoltaičnem sektorju EU.

Glede na posodobljeno analizo Evropske agencije za okolje (EEA) so se stroški industrijskega onesnaževanja v zadnjem desetletju zmanjšali za približno tretjino. Analiza kaže, da le majhen del najbolj onesnažujočih objektov – med katerimi so mnoge elektrarne na premog – povzroči polovico celotne škode.

Slovenska industrija podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države, kažejo izsledki študije, ki so jo predstavili na današnji seji Strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije za energetski prehod. Na zbornici sicer ob umirjanju cen energentov v prihodnjih mesecih pričakujejo rast industrijske proizvodnje.

Tolikšen padec pomeni poglabljanje negativnih trendov v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih.

Prizadevanja EU za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo baterij morda ne bodo dovolj za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja in posledično dosego cilja EU glede ničelnih emisij do leta 2035 v posebnem poročilu opozarja Evropsko računsko sodišče.

Evropska komisija je predlagala akt o industriji z neto ničelnimi emisijami, da bi povečala proizvodnjo čistih tehnologij v EU in zagotovila, da je EU dobro opremljena za prehod na čisto energijo.

Z reformo želi pospešiti rast OVE in opuščanje plina, zmanjšati odvisnost zneskov na računih odjemalcev od nestanovitnih cen fosilnih goriv ter jih bolje zaščititi pred povišanji cen in morebitnimi tržnimi manipulacijami. Poleg tega bo z reformo evropska  industrija postala čista in konkurenčnejša.

Pet delodajalskih organizacij, GZS, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so na predsednika vlade ter ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter ministra za okolje, podnebje in energijo vnovič naslovile dopis, v katerem opozarjajo na še vedno nerešena vprašanja glede pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje. 

Evropska komisija je državam članicam EU v posvetovanje poslala osnutek predloga za preoblikovanje začasnega kriznega okvira za državno pomoč v začasni okvir za krizne razmere in prehod, da se olajša in pospeši zeleni prehod Evrope. Ta predlog je del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, zlasti pa prispeva k njegovemu drugemu stebru, katerega cilj je zagotoviti hitrejši dostop do financiranja za podjetja, ki poslujejo v EU.

Po oceni organizacije WindEurope je to je pomemben prispevek h krepitvi energetske varnosti Evrope, vendar pa si mora še naprej prizadevati za poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj in veliko vlagati v svojo dobavno verigo vetrne energije, da bi dosegla svoje energetske in podnebne cilje.

Na GZS je potekal sestanek med predstavniki devetih, pretežno industrijskih panog, in ministrstev za infrastrukturo ter za gospodarski razvoj in tehnologijo.