Novice

Westinghouse Electric Company in Nacionalni laboratorij Idaho (INL) sta združila moči pri razvoju inovativnega simulatorja, ki je bil prejšnji teden predstavljen javnosti. Gre za prebojno tehnologijo, ki izboljšuje simulacije delovanja jedrskih elektrarn in omogoča raziskovanje novih načinov uporabe toplotne energije.

Nuklearna elektrarna Krško je decembra v elektroenergetsko omrežje oddala 521 917,34 MWh električne energije, kar je bilo za 1,74 odstotka več od sprva načrtovanih količin.

Jedrske elektrarne proizvedejo na svetovni ravni desetino vse električne energije, in so za hidroelektrarnami drugi največji nizkoemisijski proizvodni vir. Na svetu obratuje 420 jedrskih reaktorjev, v gradnji pa je trenutno še 63 reaktorjev s skupno močjo 70 GW .

Leto 2024 si bodo v Krškem zapomnili po stabilnem obratovanju in zaznamovanju 50-letnice od položitve temeljnega kamna. Letošnja proizvodnja naj bi dosegla 5,5 milijarde kilovatnih ur, doslej pa smo iz naše edine nuklearke zagotovili že več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.

V Krškem so temeljni kamen za začetek gradnje nuklearne elektrarne položili 1. decembra 1974, slabih sedem let pozneje pa je NEK že začela poskusno obratovati. V NEK so lani zaznamovali prvotno predvidenih 40 let komercialnega obratovanja in izpolnili vse upravne zahteve za nadaljnjih 20.  

V kratkem naj bi trinajst zainteresiranih držav, med katerimi je tudi Slovenija, podpisale sporazum, ki bo okvir za sodelovanje v projektu Agencije za jedrsko energijo Kažipot za jedrsko prihodnost. Projekt bo prek delovnih skupin nudil podporo razpravam in dejavnostim na področjih financiranja novih jedrskih elektrarn v državah OECD in partnerskih državah v razvoju, vzpostavitvi zanesljivih dobavnih verig ter razvoju in usposabljanju kadrov, ki jih potrebuje prihodnji jedrski sektor.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani je konec minulega tedna potekal informativni dogodek o uporabi jedrske energije, s katerim se tudi Slovenija pridružuje mednarodni pobudi Stand up for nuclear, ki vsako jesen z organizacijo javnih dogodkov predstavlja pomembnost jedrske energije za ohranjanje čistega okolja.

Institut Jožef Stefan jutri začenja s serijo ozaveščanja o uporabi jedrske in drugih virov energije, pri čemer bo prva predstavitev namenjena raziskavam jedrske energije v vsakdanjem življenju.

Češka je trdno zasidrana v krepitvi svoje jedrske flote, tako z gradnjo novih velikih reaktorjev kot z uvajanjem malih modularnih reaktorjev – SMR. Razvoj pozorno spremlja tudi jedrska industrija in pri družbi Westinghouse so že objavili študijo učinkov njihovih reaktorjev AP300.

Strokovnjaki s področja izrabe jedrske energije na Inštitutu Jožef Stefan napovedujejo od srede septembra do začetka novembra vrsto poljudno-znanstvenih predavanj, na katerih bodo osvetlili pomen jedrske energije. Javni tribuni o energetskih vidikih projekta JEK2 pa so napovedali tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. 

Osrednja tema letošnje že 33. mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo je stanje in razvoj jedrske energetike ter pomen jedrske energije pri zagotavljanju zanesljive oskrbe v prihodnje.

V Portorožu se bo 9. septembra začela že 33. mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo (Nuclear Energy for New Europe), v  okviru katere pripravljajo tudi hibridni posvet o prihodnjem razvoju in uporabi malih modularnih reaktorjev.

Kitajska vlada je odobrila izgradnjo pet novih jedrskih elektrarn s skupno 11 reaktorji, za kar bodo namenili več sto milijard. Gradnja jedrskih reaktorjev v tej državi je v zadnjih treh desetletjih močno porasla in danes v državi obratuje 56 reaktorje, dodatnih 30 jih pa že gradijo.  

Družbe EDF, Edison, Federacciai, Ansaldo Energia in Ansaldo Nucleare so konec julija podpisale memorandum o soglasju za uporabo jedrske energije za povečanje konkurenčnosti in razogljičenja italijanske jeklarske industrije.

Člani sveta so poudarili, da potrebujemo kakovostne strokovne podlage, podvržene revizijam neodvisnih znanstvenih ustanov, ter zanesljive podatke, na podlagi katerih bo mogoče sprejemati odločitve, ki bodo omogočale čim manjše tveganje pri prihodnjih energetskih investicijah.