Novice

V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.

Evropska komisija je Sloveniji izdala uradni opomin, ker ni predložila končnega posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Namen opominov je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljank in državljanov ter podjetij.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) vse od svojega nastanka zavzema za transparentno in vključujočo razpravo o prihodnosti energetske oskrbe v Sloveniji ter tako tudi deluje. Ministrstvo nikoli ničesar ni skrivalo, očitki o tem, da analize direktorja družbe ELES mag. Aleksandra Mervarja niso objavili zaradi interesa po prikrivanju informacij, ki bi bile relevantne za odločanje o projektu JEK 2, pa so neutemeljeni.

Da bi javnosti zagotovili jasno in natančno sliko glede Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE) pripravilo nekaj strokovnih pojasnil, saj se v zadnjem obdobju v javnosti pogosto pojavljajo pomanjkljive in napačne navedbe v zvezi z NEPN.

Člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije ne podpirajo zadnje različice NEPN, saj menijo, da ta ne dosega nobenega od postavljenih ciljev – razogljičenja proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčnih cen električne energije.

Na 10. seji se je sestal Podnebni svet, ki je med drugim obravnaval spremembe, ki jih prinaša zadnja verzija Podnebnega zakona in glavne spremembe v posodobljenem NEPN ter s predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) razpravljal tudi o nadaljnjem obratovanju TEŠ 6 ter o alternativah za ogrevanje v Šaleški dolini.
 

NEPN bo za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določil cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih področjih energetske unije: razogljičenju, energetski učinkovitosti, energetski varnosti, notranjem trgu ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

GZS se je odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN, ki ga mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj.

Konec junija se je iztekel rok za posredovanje nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov Evropski komisiji. Slovenija tega roka ni dosegla – ni pa edina, saj so NEPN pravočasno pripravili le na Nizozemskem, Švedskem, Finskem in Danskem.

Prva javna predstavitev je potekala 3. junija na Fakulteti za elektrotehniko, tokratna pa ne bo v živo in bo potekala prek spleta. 

Po skoraj dveh letih intenzivnega dela so včeraj predstavili dopolnjen osnutek posodobitve NEPN v okviru zaključnega, to je tretjega, posvetovanja z javnostmi. Gre za zadnje dejanje pred dokončnim sprejemom dokumenta v državnem zboru, kar naj bi se po besedah državne sekretarke, pristojne za področje energetike, mag. Tine Sršen zgodilo do konca avgusta ali v začetku septembra. 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo začenja zadnje posvetovanje z javnostjo glede posodobljenega osnutka celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in Okoljskega poročila za NEPN, ki bo potekalo do 23. junija 2024. V sklopu javne razgrnitve bosta v juniju potekali tudi javni predstavitvi vseh dokumentov, in sicer bo prva 3. junija na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, druga pa bo preko spleta.

V okviru tehnične pomoči Evropske komisije pri pripravi osnutka posodobljenega NEPN za Slovenijo je bila s strani konzorcijskega partnerja inštitucije Cambridge Econometrics zaključena še zadnja aktivnost 1.1: Pregled in ocena vrzeli.

Sestal se je Strateški svet za energetski prehod pri GZS, na kateri so predstavniki MOPE in pripravljavci Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) predstavili zadnjo različico dokumenta, ki naj bi bila najkasneje v začetku junija poslana v javno obravnavo.

Analiza družbe SolarPower Europe je pokazala, da je 26 od 27 držav EU, ki so predložile prenovljene NEPN, svoje cilje glede sončnih elektrarn do leta 2030 v povprečju povišalo za 87 odstotkov glede na predložene NEPN iz leta 2019. Ob tem opozarjajo, da načrtovanje omrežja in prožnosti ne sledita tem ciljem.