Novice

Evropska skladišča plina so bila konec tega tedna 42-odstotno napolnjena, v večini evropskih držav s plinskimi skladišči pa je bil ta odstotek še precej nižji. Poglavitni razlog je povečano povpraševanje zaradi nizkih temperatur, a oskrba za zdaj ostaja zanesljiva.

Vlada je pred kratkim izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Lendava–Ljutomer, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Z izgradnjo tega plinovoda naj bi povezali slovenski in madžarski plinovodni sistem ter s tem tudi oba plinska trga ter tako povečali zanesljivost oskrbe v širši regiji.

Maloprodajna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2023 znašala 102 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta zvišala za 26 odstotkov, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 79 EUR/MWh, kar je bilo odstotek več kot leto prej.

Na prvem vmesnem razpisu v okviru energetske platforme za skupni nakup plina AggregateEU so dobavitelji ponudili skoraj 100 milijard kubičnih metrov plina, povpraševanja s strani evropskih podjetij pa je bilo za 34 milijard.

Uvoz energentov v EU se je v primerjavi z istim četrtletjem leta 2022 zmanjšal tako vrednostno kot količinsko.

V okviru četrtega javnega razpisa za skupni nakup plina zagotovljeno več kot 7 milijard kubičnih metrov plina.

Vlada je pripravila predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom, ki ga mora potrditi še državni zbor.

Načrt je namenjen krepitvi pripravljenosti države na morebitne zaostrene razmere pri oskrbi s plinom, uredba pa določa tudi nekatere pristojnosti, ki izhajajo iz evropske uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Morebitne pripombe na odredbo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zbirajo do 17. novembra.

Pred ogrevalno sezono 2023/24 so evropska skladišča plina že skoraj v celoti polna, saj je njihova zapolnjenost 1. novembra presegla 99 odstotkov.

Gospodinjstvo s povprečno porabo je moralo v drugem letošnjem četrtletju za plin odšteti nekaj manj kot 99 evrov za MWh, kar je bilo za dva odstotka več kot v prvem četrtletju in za 29 odstotkov več kot leto prej.

Le še danes lahko zainteresirana javnost na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo posreduje pripombe glede Odredbe o načrtu za izredne razmere pri oskrbi s plinom. Predpis določa ukrepe za odpravo ali zmanjšanje učinka krize in vpliva motenj v oskrbi s plini ter postopki, vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in odjemalcev na posamezni stopnji krize pri oskrbi s plinom v Republiki Sloveniji.

Evropska podjetja lahko tako prek mehanizma AggregateEU do 3. julija registrirajo svoje potrebe po nakupu plina, skupno povpraševanje pa bo nato objavljeno  na svetovnem trgu od 7. do 10. julija. 

Uredba je bila uradno sprejeta po pisnem postopku, potem ko so ministri in ministrice politični dogovor o njej dosegli na izrednem zasedanju Sveta za energijo 26. julija. Veljati bo začela naslednji dan po objavi v Uradnem listu EU.

Predlog novele zakona poleg dopolnitve nekaterih pojmov določa nadomestno oskrbo s plinom, kadar odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, osnovno oskrbo s plinom kot prostovoljno izbiro odjemalca za obvezno ponudbo dobavitelja ter obveznost nosilca bilančne skupine za zagotavljanje skladiščenje plina pred ogrevalnim obdobjem z določbami evropske uredbe.