Novice

Da bi dosegli globalni cilj potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030, bi morali največji svetovni povzročitelji emisij CO₂ v skupini G20 in v dodatnih 15 državah iz Azije in Srednje Amerike (Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Kambodža, Laos, Mjanmar, Singapur, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama in Belize) več kot podvojiti svoje letno dodane zmogljivosti OVE do leta 2030, ugotavlja Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).

Prehod s starih elektrarn na fosilna goriva na infrastrukturo za obnovljivo energijo bo povzročil vse večje količine različnih odpadkov. Zato so znanstveniki Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji (JRC) pripravili poročilo, v katerem so ocenili trenutne in prihodnje količine odpadkov ter iskali načine, kako jih vključiti v krožno gospodarstvo.

Cilj predloga novega zakona je prenesti evropsko zakonodajo v slovensko zakonodajo ter izboljšati pogoje za večjo rabo OVE. Zainteresirane javnosti svoje morebitne pripombe na predpisanem obrazcu na elektronski naslov ministrstva za okolje, podnebje in energijo lahko posredujejo najkasneje do 17. marca. 

Leta 2023 je delež OVE v prometu na ravni EU dosegel 10,8 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več kot leta 2022, ko je znašal 9,6 odstotka.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je objavilo nov javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE) za obdobje 2025 do 2027.

Za javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz OVE v vrednosti nekaj več kot 16,1 milijona evrov Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj prispevata večino, kar 11,9 milijona evrov.

Ob mednarodnem dnevu čiste energije, ki ga obeležujemo 26. januarja, Slovenija poudarja svojo predanost prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija je z deležem 25,1 odstotka energije iz OVE že presegla evropsko povprečje. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za leto 2030 pa določa ambiciozne cilje, s katerimi želi doseči njen delež med 30- in 35-odstotki.

Slovenija je kot predsedujoča 15. zasedanju Skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki se bo zaključila danes, s prevzemom predsedovanja prvič stopila v vlogo globalnega zagovornika energije iz OVE in s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

Sredstva bodo namenjena 39 investicijskim projektom v osmih državah članicah EU, vključno s prvim projektom v Sloveniji, ki je postala upravičenka sklada leta 2024.

Ta delež je za 18 odstotnih točk nižji od cilja za leto 2030, ki znaša 42,5 odstotka. Za dosego cilja bi se delež OVE od leta 2024 do 2030 moral povečati za 2,6 odstotne točke na leto. 
 

V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.

Po podatkih Centra za podpore pri Borzenu je bilo po treh četrtinah leta 2024 subvencioniranih 363,1 GWh električne energije iz podporne sheme OVE in SPTE, kar je za 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2023.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je objavilo javni razpis za sofinanciranje prestrukturiranja daljinskih sistemov ogrevanja na OVE za obdobje 2024 do 2026, ki se financira v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Eko sklad je objavil nov javni poziv za nepovratne spodbude podjetjem za naložbe v učinkovito rabo energije (URE), dva poziva za ugodne kredite podjetjem, eden je namenjen kreditiranju okoljskih naložb poslovnih subjektov, drugi pa kreditiranju nakupa okolju prijaznih vozil pravnim osebam in občinam. Ponovno pa je objavljen tudi razpis za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij.

Evropska komisija je Sloveniji izdala uradni opomin, ker ni predložila končnega posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Namen opominov je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljank in državljanov ter podjetij.