Novice

Statistika obnovljivih virov energije 2025, ki jo je objavila Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA), kaže močno povečanje zmogljivosti OVE v letu 2024, ki so skupaj dosegle 4.448 GW. Z dodatnimi 585 GW zmogljivosti v lanskem letu, so te predstavljale 92,5-odstotni delež skupne širitve zmogljivosti in rekordno stopnjo letne rasti (15,1-odstotna).

Na konferenci Energetika in okolje '25 so se dotaknili tudi tematike umeščanja energetskih objektov v prostor, ki investitorjem že dolga leta predstavlja veliko težav pri izvajanju investicij, ki se zato precej zamikajo.

Skupina GEN-I je pripravila že tradicionalno letno srečanje partnerjev, na katerem so udeležencem predstavili aktualne razmere na energetskih trgih v Sloveniji in Evropi. Obenem so jih seznanili z najnovejšimi regulatornimi spremembami v panogi in ključnimi izzivi Evrope na področju konkurenčnosti oskrbe z električno energijo ter predstavili napredne in celovite energetske rešitve, med drugim paket Pametna samooskrba za poslovne odjemalce, ter delovanje in prednosti samooskrbnih skupnosti.

Na Brdu pri Kranju poteka že 15. Vrh zelene energetike, ki obravnava novosti uvajanja OVE v letu 2025 in seznanja s priložnostmi samooskrbe, hranilnikov in aktivnega odjema, V ospredju so tokrat izzivi, ki jih prinašajo najnovejše geopolitične spremembe, naraščajoča potreba po energetski neodvisnosti ter vse večja pomembnost zelenih virov kot konkurenčne prednosti na trgu. 

Da bi dosegli globalni cilj potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030, bi morali največji svetovni povzročitelji emisij CO₂ v skupini G20 in v dodatnih 15 državah iz Azije in Srednje Amerike (Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Kambodža, Laos, Mjanmar, Singapur, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama in Belize) več kot podvojiti svoje letno dodane zmogljivosti OVE do leta 2030, ugotavlja Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).

Prehod s starih elektrarn na fosilna goriva na infrastrukturo za obnovljivo energijo bo povzročil vse večje količine različnih odpadkov. Zato so znanstveniki Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji (JRC) pripravili poročilo, v katerem so ocenili trenutne in prihodnje količine odpadkov ter iskali načine, kako jih vključiti v krožno gospodarstvo.

Cilj predloga novega zakona je prenesti evropsko zakonodajo v slovensko zakonodajo ter izboljšati pogoje za večjo rabo OVE. Zainteresirane javnosti svoje morebitne pripombe na predpisanem obrazcu na elektronski naslov ministrstva za okolje, podnebje in energijo lahko posredujejo najkasneje do 17. marca. 

Leta 2023 je delež OVE v prometu na ravni EU dosegel 10,8 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več kot leta 2022, ko je znašal 9,6 odstotka.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je objavilo nov javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE) za obdobje 2025 do 2027.

Za javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz OVE v vrednosti nekaj več kot 16,1 milijona evrov Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj prispevata večino, kar 11,9 milijona evrov.

Ob mednarodnem dnevu čiste energije, ki ga obeležujemo 26. januarja, Slovenija poudarja svojo predanost prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija je z deležem 25,1 odstotka energije iz OVE že presegla evropsko povprečje. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za leto 2030 pa določa ambiciozne cilje, s katerimi želi doseči njen delež med 30- in 35-odstotki.

Slovenija je kot predsedujoča 15. zasedanju Skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki se bo zaključila danes, s prevzemom predsedovanja prvič stopila v vlogo globalnega zagovornika energije iz OVE in s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

Sredstva bodo namenjena 39 investicijskim projektom v osmih državah članicah EU, vključno s prvim projektom v Sloveniji, ki je postala upravičenka sklada leta 2024.

Ta delež je za 18 odstotnih točk nižji od cilja za leto 2030, ki znaša 42,5 odstotka. Za dosego cilja bi se delež OVE od leta 2024 do 2030 moral povečati za 2,6 odstotne točke na leto. 
 

V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.