Novice

Evropska skladišča plina so bila konec tega tedna 42-odstotno napolnjena, v večini evropskih držav s plinskimi skladišči pa je bil ta odstotek še precej nižji. Poglavitni razlog je povečano povpraševanje zaradi nizkih temperatur, a oskrba za zdaj ostaja zanesljiva.

Po zadnjih podatkih združenja Gas Infrastructure Evrope je v evropskih skladiščih za 790 TWh plina, skladišča pa so 69-odstotno napolnjena. Evropski operaterji prenosnih sistemov plina poročajo, da je delovanje sistema stabilno in brez posebnosti, tudi po prekinitvi transportnih poti preko Ukrajine.

Z decembrsko ustanovitvijo začasne prostovoljne pobude Pre-ENNOH se bodo v letu 2025 izvajale pripravljalne aktivnosti za prihodnjo organizacijo ENNOH (Evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov za vodik).

Družba Plinovodi je lani na mejnih vstopnih točkah prevzela 11,8 TWh plina, od tega je bilo 8,8 TWh predanih slovenskim uporabnikom, preostalo pa v sosednja prenosna omrežja. Slovenski plinovodni sistem trenutno obratuje zanesljivo in brez posebnosti.  

Desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024-2033, ki je trenutno v fazi javnega posvetovanja, zajema načrte za širitev in nadgradnjo omrežja ter priprave na prenos vodika.

S tem je narejen še korak bližje k energetski uniji EU.

Slovenija bo z drugimi srednje in jugovzhodno evropskimi državami iskala dodatne poti za zemeljski plin.

Prenehanje projekta bo imelo negativne posledice na poslovni izid družbe Plinovodi.

Zaradi spremembe pretokov se zemljevid plinskega omrežja Evrope riše na novo.

Potrjen seznam energetskih infrastrukturnih projektov za povezovanje Evrope.

Nedavni podpis sporazuma med Gazpromom in avstrijskim OMW po besedah Sama Omerzela ne ogroža nadaljevanja in obstoj tega projekta v Sloveniji.

Evropske potrebe po zemeljskem plinu naj bi do leta 2030 narasle za 25 odstotkov, pri čemer naj bi 80 odstotkov plina uvažali.

Plinovod Južni tok bo potekal po ozemlju Madžarske in ne Hrvaške, kot so upali naši sosedi.