Novice

Letna raziskava Evropske investicijske banke je pokazala, da je kar 97 odstotkov podjetij v Sloveniji že sprejela ukrepe za zmanjšanje izpustov, večina pa si jih prizadeva tudi zmanjšati svoj ogljični odtis.

To je ključno sporočilo z današnjega prvega skupnega srečanja okoljskih ministrov in direktorjev hidrometeoroloških služb jugovzhodne Evrope, ki je potekalo na Brdu pri Kranju. Kot je bilo poudarjeno, so podnebne spremembe postale ena največjih groženj prihodnosti, še posebej v jugovzhodni Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. 

S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo država razvijala rešitve za učinkovito prilagajanje na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave ter dolgoročne okoljske spremembe, kot so dvig temperature, suše, poplave in izginjanje rastlinskih vrst.

Leta 2023 so zasebne naložbe v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb v EU znašale 95,3 milijarde evrov, kar je 0,55 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU.

Evropski parlament je danes sprejel svoje zahteve za konferenco ZN o podnebnih spremembah COP29, katere namen je določiti nov skupni cilj za financiranje podnebnih ukrepov.

Cilj projekta je dolgoročno krepiti podnebno odpornost slovenskih občin in regij, jim pomagati pri obvladovanju podnebnih tveganj ter integraciji prilagajanja na podnebne spremembe v občinske in regionalne načrte ter prostorske akte.  

Danes se v Azerbajdžanu začenja konferenca ZN o podnebnih spremembah COP29, ki bo potekala do 22. novembra. EU bo na konferenci podprla nadaljnje globalne podnebne ukrepe ter si prizadevala za doseganje ambicioznih ciljev financiranja in naložb. 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je skupaj s partnerjema Umanotero in Inštitutom za politike prostora pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dosežke in prihodnje aktivnosti osemletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki se bo zaključil leta 2026.

Evropska komisija je objavila poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2024, iz katerega je razvidno, da so se neto emisije v EU leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšale za 8,3 odstotka. To je največji letni padec v zadnjih desetletjih, z izjemo leta 2020, ko so se zaradi pandemije koronavirusa emisije zmanjšale za 9,8 odstotka.

Svet EU je odobril sklepe, ki bodo služili kot splošno pogajalsko stališče EU za 29. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP29), ki bo od 11. do 22. novembra potekala v Bakuju v Azerbajdžanu.

Evropsko računsko sodišče je izdalo posebno poročilo o prispevku mehanizma za okrevanje in odpornost k podnebnim ukrepom in zelenemu prehodu. V njem med drugim ugotavlja, da vsi ukrepi, označeni kot zeleni, niso bili ocenjeni kot taki. Prav tako ni popolnih informacij o dejanskih zneskih, ki so bili v državah EU porabljeni za podnebne ukrepe.

V minulem letu je bilo izvedenih več ukrepov za odpravo posledic, prizadetim gospodinjstvom pa je bila lani zagotovljena tudi nižja cena električne energije.

Gre za prostovoljni prispevek v skladu z zavezami Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariškega sporazuma v okviru drugega programskega obdobja sklada za obdobje 2024-2027.

EIB je izdala šesto raziskavo o podnebnih spremembah, ki se osredotoča na poznavanje ljudi o podnebnih spremembah na treh ključnih področjih: definicije in vzroki, posledice in rešitve.

Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo, ki obravnava prilagajanje evropskih mest na podnebne spremembe. Poudarja nujno potrebo po prilagoditvi in ponuja pregled ukrepov, ki jih izvajajo. Poročilo zagotavlja bogat vir informacij za podporo politikam prilagajanja na podnebne spremembe po vsej Evropi, od ravni EU do ravni občin.