Novice

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je zaradi nekaterih v javnosti izpostavljenih primerov dodelitve javnih sredstev odredil izvedbo notranje revizije javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko – Šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027.

V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.

Kljub naraščajočem deležu obnovljivih virov, je premog v razvijajočih se gospodarstvih še vedno ključni energent, pri njegovi uporabi pa prednjači Kitajska.

Poraba premoga na svetovni ravni je po podatkih Mednarodne agencije za energijo IEA lani dosegla rekordno raven 8,7 milijarde ton, kar je bilo za 2,6 odstotka več kot leto prej. Povpraševanje po premogu namreč še naprej narašča na Kitajskem in v Indiji, medtem ko se je njegova poraba v EU in ZDA lani krepko zmanjšala.

Najnovejše poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o trgu premoga kaže, da bo svetovno povpraševanje po premogu do leta 2026 na podlagi sedanjih politik upadlo. Vendar so potrebni odločnejši ukrepi za spodbujanje še večjega zmanjšanja porabe premoga, če želimo doseči mednarodne podnebne cilje. To je sicer prvič, da poročilo IEA napoveduje padec porabe premoga na globalni ravni v predvidenem obdobju.

Lani je poraba premoga v EU dosegla 454 milijonov ton, kar je bilo za dva odstotka več kot leta 2021.

Nemčija in Poljska močno prevladujeta pri deležu izpustov ogljikovega dioksida iz premogovnih elektrarn na območju Evropske unije, ugotavljajo v organizaciji Ember. Nemčija je lani proizvedla 183 milijonov ton izpustov, Poljska pa 126. Euronews Green medtem poroča, da se Slovenija s tremi milijoni ton uvršča na enajsto mesto med evropskimi državami.

Ugašanje nukleark ima lahko zahrbtne posledice: rast števila smrti zaradi poslabšanja kakovosti zraka. To v nedavno objavljeni študiji ugotavljajo raziskovalci na ameriškem institutu MIT. Njihove ugotovitve potrjuje tudi druga študija, ki so jo opravili v Nemčiji, kjer letno zaradi povečanih izpustov beležijo 1.100 smrti več.

Sedmerica najrazvitejših držav je včeraj dosegla dogovor o novih skupnih ciljih glede zmogljivosti sončne in vetrne energije na morju ter se strinjala, da bo pospešila razvoj OVE in opuščanje rabe fosilnih goriv.

Ob potrditvi Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 je Slovenijo včeraj obiskala delegacija Evropske komisije, ki je skupaj s predstavniki Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pod vodstvom državnega sekretarja mag. Marka Koprivca, obiskala tudi Savinjsko-Šaleško regijo. Ob tej priložnosti so gostom predstavili tudi strateške dokumente in razvojne programe, vezane na pravični prehod.

Termoelektrarna Šoštanj je prilagojena kurjenju velenjskega lignita, zato je z uvozom mogoče premog iz Premogovnika Velenje nadomestiti le v manjšem deležu. 

Evropski revizorji zato pozivajo k uspešni in učinkoviti uporabi sredstev novoustanovljenega Sklada za pravični prehod, s čimer bi se zmanjšal socialno-ekonomski učinek prehoda EU k podnebni nevtralnosti na premogovniške regije.

Kljub ohlajanju svetovnega gospodarstva in omejitvam zaradi koronavirusa na Kitajskem se svetovna poraba premoga povečuje. K temu so močno pripomogli pretresi na energetskem trgu, zlasti naraščajoče cene zemeljskega plina po ruski invaziji na Ukrajino.

Glavni razlog za to, je oživitev gospodarske dejavnosti po dolgem obdobju omejevalnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa, kar je vplivalo na večjo porabo energije v EU in posledično na potrebo po dodatni proizvodnji.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je pripravila poročilo Premog 2021, ki predstavlja dejanske podatke za leti 2019 in 2020, najnovejše ocene za leto 2021 in napovedi za leta 2022, 2023 in 2024.