Novice

Po podatkih slovenskega statističnega urada se je proizvodnja električne energije januarja v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta zmanjšala, zmanjšala pa se je tudi oskrba z energenti.

V okviru mednarodnega projekta je Statistični urad razvil metodologijo za pripravo razčlenjenih podatkov o rabi energije v cestnem in železniškem prometu, razčlenjenih podatkov o proizvodnji električne energije po sektorjih in gorivih ter podatkov o porabi električne energije v podatkovnih centrih.

Končni podatki Statističnega urada kažejo, da je bila na letni ravni domača proizvodnja energije za sedem odstotkov večja, količina energije, namenjene končni rabi, pa za pet odstotkov manjša.

V 2022 se je neto domača poraba energije na letni ravni zmanjšala za 3,3 odstotka. Rezidenčni subjekti v tujini so porabili za 13,3 odstotka manj energije, za 8,4 odstotka manj pa je bilo energije, pridobljene iz naravnih virov.

Julijska proizvodnja električne energije je primerljiva s proizvodnjo elektrike v lanskem juliju, kažejo podatki Statističnega urada, povečala pa sta se tako uvoz kot izvoz električne energije. Največjo, kar 111-odstotno rast proizvodnje so zabeležili na področju sončnih in vetrnih elektrarn.

Po podatkih Evropskega statističnega urada se je leta 2022 tržni delež največjih proizvajalcev električne energije in plina v številnih državah EU zmanjšal, kar kaže na vse večjo konkurenco na energetskem trgu v primerjavi z letom 2021.

Po podatkih Statističnega urada so domači viri energije lani zadostovali za zadovoljitev 53 odstotkov potreb po energiji.

Razmere v slovenski in globalni energetiki, aktualne energetske statistike ter izzivi, ki nas čakajo na teh področjih, so teme, ki so zaznamovale današnji Statistični dan 2023, dopolnila pa ga je okrogla miza na temo izzivov zelenega prehoda za gospodinjstva ter podelitev priznanj Statističnega društva.

Po podatkih Evropskega statističnega urada lani devet odstotkov gospodinjstev EU ni moglo zagotoviti ustreznega ogrevanja svojih domov, kar je 2,4-odstotne točke več kot leta 2021.

Zemeljski plin je bil v letošnjem drugem četrtletju za gospodinjske odjemalce dražji za dva odstotka, za negospodinjske pa cenejši za 28 odstotkov. Tudi cene elektrike so bile za prvo skupino odjemalcev višje (za sedem odstotkov), za drugo pa nižje (za štiri odstotke).

Neto proizvodnja električne energije je junija po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala 1.355 GWh. V primerjavi z majem je bila višja za šest odstotkov, v primerjavi z junijem 2022 pa za 22 odstotkov.

Februarska proizvodnja elektrike je v letošnjem letu nekoliko manjša, kot je bila v istem obdobju lani, ugotavljajo v Statističnem uradu Republike Slovenije.

Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil največji med enočlanskimi gospodinjstvi, ne glede na starost članov.

Nerezidenčni subjekti so v Sloveniji v letu 2020 porabili 7.557 TJ energije, medtem ko so rezidenti v tujini porabili 11.252 TJ energije.