Novice

Vetrne elektrarne so sicer lani zagotovile že 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Evropi, kar pa je glede na zastavljene cilje za leto 2030 še vedno premalo. Skrb zbujajoče je, ker se gradnja novih vetrnih elektrarn zaradi različnih ovir upočasnuje.

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica, ki je ob izpolnitvi zakonskih zahtev podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je izdelal spletno orodje Vodnik do energije sonca in vetra, v katerem na poljuden način predstavljajo vse razliičice postopkov umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn, vključno z možnostmi sodelovanja javnosti v teh postopkih. Vodnik je v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s konkretnim projektom sončne ali vetrne elektrarne v svojem okolju.

Septembra je vetrni park Senj, ki se ponaša z zmogljivostjo 156 MW in letno proizvodnjo 530 GWh električne energije, prešel iz testnega v redno obratovanje. S tem je postal največji vetrni park na Hrvaškem in pomemben vir zelene energije za regijo. Poleg tega je vetrni park konec meseca postal del virtualne elektrarne Skupine GEN-I, kar je prispevalo k temu, da je GEN-I postal eden največjih agregatorjev na Hrvaškem.

Aktivisti Greenpeace Slovenija so konec minulega tedna na Tartinijevem trgu v Piranu simbolično razgrnili vetrnico, katere osrednje sporočilo je bilo, da je tudi vetrna energija del naše energetske prihodnosti, pri čemer pa bo za boljšo sprejemljivost vetrne energije treba spremeniti dosedanje načine komunikacije s prebivalci.

Vetrni park Krivača, ki se nahaja v vzhodni Srbiji, sta sofinancirala slovenska družba Alfi Renewables in srbski partner MK Group. Naložba je vredna 165 milijonov evrov, vetrna elektrarna s skupno močjo 105,6 MW pa naj bi na leto proizvedla 310 GWh zelene energije, kar zadošča za oskrbo 75.000 gospodinjstev.

Gradnja 1 MW vetrnice Mali Log naj bi se začela že pred poletjem, na leto pa naj bi proizvedla toliko energije, kot jo v enakem obdobju porabijo vsa gospodinjstva v občini Loški Potok. Gre sicer za prvo vetrnico, kjer je investitor v lasti države.

Družba AAE Gamit, specialist za projekte obnovljivih virov energije, napoveduje nova partnerstva pri izvedbi projektov vetrnih elektrarn na Primorskem in solarnih elektrarn po vsej Sloveniji. Cilj je zgraditi zmogljivosti za več kot 100.000 gospodinjstev.

V EU je bilo lani na novo nameščenih za 14,8 GW vetrnih elektrarn, s čimer se je skupna zmogljivost povzpela na 218,5 GW. Po napovedih EurObserv’ER-ja naj bi se sicer zmogljivost vetrnih elektrarn v EU do konca desetletja podvojila.

Evropska unija pospešuje gradnjo vetrnih elektrarn in povečuje delež vetrne energije v energetski mešanici, ki se bliža že dvajsetim odstotkom. Slovenija na tem področju močno zaostaja, saj, razen nekaj manjših projektov, načrti vlagateljev ostajajo neuresničeni.

Po podatkih evropskega združenja za vetrno energijo WindEurope so se naložbe v vetrno energijo lani, v primerjavi z letom 2022, več kot podvojile, kar je posledica rekordnega financiranja projektov vetrnih elektrarn na morju.

Cilji glede deleža vetrne energije do leta 2030 so po podatkih združenja WIndEurope dosegljivi, pri čemer je bilo minulo leto v državah članicah EU nameščenih rekordnih 16,2 GW novih vetrnih zmogljivosti.

Evropske države so pri izdaji dovoljenj za nove vetrne elektrarne na kopnem v letu 2023 izdale več dovoljenj kot leto prej, ugotavlja združenje WindEurope. Kljub temu pa jih države še vedno ne izdajo dovolj, da bi EU lahko izpolnila ambiciozne cilje do leta 2030. Zato se morajo države še naprej prizadevati za poenostavitev in pospešitev izdajanja dovoljenj za postavitev novih zmogljivosti.

Umeščanje vetrnih in drugih energetskih objektov v prostor je izziv, ki ga bo v prihodnje treba načrtovati skupnostno in s sodelovanjem lokalne skupnosti. To je bilo osrednje sporočilo srečanja za predstavnike podravskih občin, ki so ga organizirali pri lokalni energetski agenciji EnergaP.

Lani je bilo v EU na letni ravni zagnanih največ vetrnih elektrarn doslej, a realne številke še vedno krepko zaostajajo za načrti, po katerih bi morali do leta 2030 za dosego podnebnih ciljev postaviti za 30 GW novih vetrnih elektrarn na leto.