Novice

Slovenija se sooča z zahtevnimi cilji na področju energetske učinkovitosti, ki zahtevajo celovite spremembe v porabi energije v vseh sektorjih. Cilj države je do leta 2030 bistveno izboljšati energetsko učinkovitost v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti. Predvideno je, da končna poraba energije ne bo presegla 50,2 TWh, medtem ko naj bi primarna raba energije ostala pod 69,5 TWh.

Tudi v letu 2023 je Eko sklad nadaljeval s kreditiranjem okoljskih naložb, z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud in svetovanjem občanom ter z dejavnostjo na področju ozaveščanja javnosti o naložbah, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in manjši rabi energije.

Vlada je dala soglasje k Aktu o prispevkih za zagotavljanje podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, ki ga Svet Agencije za energijo sprejel na 19. septembra.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila z nameravanim podpisom novega Memoranduma o soglasju med Agencijo ACER, nacionalnimi pristojnimi organi in Evropsko komisijo o izmenjavi informacij o PCI projektih.
 

Vlada je sprejela predlog stališča republike Slovenije glede Sporočila Evropske komisije Zavarujmo svojo prihodnost - Podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom o izvajanju celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo za obdobje oktober 2022 – december 2023.

Poleg proizvodnje in distribucije energije, za kar spodbud že doslej ni bilo dovoljeno dodeliti, po novem dodatno ni dovoljeno dodeliti spodbud tudi za shranjevanje in prenos energije.

Vlada je sprejela razširitev uredbe o napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vendar ne velja več za večje naprave za individualno samooskrbo nad 50 kW. Te naprave morajo zdaj izpolnjevati pogoje iz uredbe o manjših napravah. Spremembe bodo vplivale na postavljanje in nadzor priključitve teh naprav.

Vlada je danes sprejela predlog Energetskega zakona EZ-2, ki prinaša celovito prenovo zakonodaje na področju energetike. Ta zakon poudarja trajnostno energetsko politiko, spodbuja obnovljive vire energije ter uvaja digitalizacijo in poenostavitev postopkov. S tem se Slovenija usmerja v zeleni prehod in zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv.

Vlada je včeraj določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Določenim deležnikom prizadetim v poplavah bo od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oproščeno plačilo računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.

Vlada je na včerajšnji seji imenovala Danijela Levičarja za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije.

Bilančni dobiček v višini nekaj več kot 3,5 milijona evrov zaradi negotovih in nestabilnih razmer na trgu električne energije v celoti ostaja nerazporejen ter se namenja za nemoteno delo in nadaljnji razvoj družbe.

Danes je skrajni rok, do katerega mora vlada posodobljeni NEPN, ki ga je sprejela pretekli teden, predložiti v pregled Evropski komisiji, ki bo svoja priporočila v zvezi z njim Sloveniji podala do konca leta. 

Vlada se je na današnji seji seznanila z Osnutkom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in ga posreduje Evropski komisiji do 30. junija 2023 ter Državnemu zboru. Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je naložila, da ji do 30. junija 2024 predloži v obravnavo in sprejem posodobljen NEPN.

Na včerajšnji redni seji je vlada sprejela predlog stališča Slovenije k predlogu evropske uredbe o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij.