TEŠ na Agencijo za okolje oddal poročilo o vplivih sosežiga na okolje
Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj je na današnji novinarski konferenci predstavilo rezultate presoje vplivov na okolje glede načrtovanega sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF, ki so pokazali, da je načrtovani projekt sprejemljiv, saj nekatere dosedanje okoljske parametre celo izboljšuje. TEŠ je tako danes na Agencijo RS za okolje vložilo omenjeno poročilo, s čimer se je tudi uradno začel postopek pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za nadaljevanje naslednjih korakov povezanih s projektom sosežiga v bloku 6. Kot je na predstavitvi poudaril, generalni direktor TEŠ in poslovni direktor HSE dr. Viktor Vračar, so meritve potrdile, da gre za projekt, ki je povsem v skladu s prizadevanji za postopno nadomestitev fosilnih goriv z alternativnimi gorivi in prinaša okoljske in širše družbene koristi. V TEŠ bi na leto porabili do 160.000 ton nadomestnega trdnega goriva oziroma do največ 6 odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu, to je lignitu. Za sosežig bi uporabili SRF kurilne vrednosti med 14 in 20 MJ/kg, kar ob omejenem masnem deležu predstavlja do deset odstotkov energijske vrednosti glede na celotno energijsko vrednost lignita. Ker bi imelo zahtevano gorivo SRF primerjalno višjo kurilno vrednost glede na lignit (med 9 in 11 MJ/kg), bi z njegovim dodajanjem precej izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline. Kot rečeno, je presoja vplivov na okolje tudi pokazala, da bi se ob sosežigu izboljšali nekateri okoljski parametri, drugi pa ostali na sedanji ravni. Z drugimi besedami to pomeni, da bi bilo v primerjavi s sedanjim stanjem predvsem manj izpustov ogljikovega dioksida (CO2), znotraj okvirov dopustnih mejnih vrednosti pa bi ostali tudi vsi drugi vplivi na okolje. Emisije v primeru dodajanja nadomestnega trdnega goriva SRF k lignitu ne bi bile zgolj v skladu z mejnimi vrednostmi iz slovenskih zakonov in uredb, temveč tudi v skladu z določili in mejnimi vrednostmi, ki so na ravni Evropske unije določene v primerih uporabe najboljše razpoložljive tehnologije.
Dr. Viktor Vračar je ob tem izpostavil, da so rezultati presoje vplivov na okolje potrdili predhodne ugotovitve, ki so jih pridobili na podlagi preučitve tujih primerljivih termoelektrarn in dodal, da so glede na to, da ima blok 6 nameščene najsodobnejše čistilne naprave in filtre ter velja za eno najsodobnejših termoelektrarn v Evropi, še toliko bolj prepričani, da je sosežig v TEŠ smiseln.
Stroškov celotnega projekta še ni mogoče podati in jih bo mogoče bolj natančno opredeliti šele po odpiranju ponudb, pri čemer naj bi večino potrebne opreme bili sposobni izdelati domači proizvajalci. Vseeno pa groba ocena stroškov kaže, da naj bi bila vrednost projekta med 6 in 10 milijoni evrov.
Ker se veliko vprašanj javnosti nanaša na vrsto goriva oziroma obstaja bojazen, da naj bi šlo v primeru sosežiga celo za kurjenje odpadkov, je direktor TEŠ Mitja Tašler pojasnil, da je nadomestno trdno gorivo SRF, ki naj bi ga uporabljali v TEŠ, proizvedeno z izločitvijo kovin, drobljenjem in dehidracijo izbranih trdih nenevarnih odpadkov. Gorivo bodo prevzemali zgolj od slovenskih predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost goriva, to pa bodo nadzirali na več različnih točkah. Na dan naj bi v TEŠ pripeljalo 25 tovornjakov, raztovarjanje pa bo potekalo v zaprtih prostorih. Kot je še dejal Mitja Tašler, skušajo vseskozi transparentno komunicirati s predstavniki lokalne skupnosti in jih redno obveščati o vseh ključnih korakih pri projektu, pri čemer je rezultat tovrstnih razprav tudi dejstvo, da so se odločili, da bodo proučili zgolj možnost sosežiga v najsodobnejšem bloku 6. Lokalnim skupnostim oziroma zainteresirani javnosti bodo še naprej na voljo tudi vse informacije v zvezi s predvidenim monitoringom izpustov, pri čemer bodo poleg sedanjih parametrov v prihodnje merili še nekaj dodatnih, da bi na ta način dejansko zajeli vse možne vplive na okolje in ljudi.
Egon Jurač, pooblaščenec za okolje v TEŠ, je v zvezi s tem pojasnil, da se v skladu z zakonodajo že sedaj nadzirajo dimni plini, ki zapuščajo elektrarno. Tako se kontinuirano izvajajo meritve SO2, NOX, CO, PM in občasne meritve Tl, Hg, PCDD/F ter predpisane vsote kovin, pri čemer bo TEŠ še naprej zagotavljal redno izvajanje predpisanega monitoringa, skladnega s slovensko, kot tudi z evropsko zakonodajo.
In kakšna je nadaljnja časovnica povezana s projektom sosežiga v TEŠ? Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja, naj bi naslednjo pomlad predvidoma začeli z gradnjo sprejemnega centra, konec prihodnjega leta s poskusnim obratovanjem ter nato v začetku leta 2023 tudi z rednim obratovanjem.
1578
| Avtor fotografij: | Janja Ambrožič |
| Video - povezava: | https://www.youtube.com/embed/vvSrmpNMz10 |