Trajnostni energetski prihodnosti naproti

V Ljubljani je danes potekalo predavanje uglednega britanskega fizika in glavnega svetovalca britanskega Ministrstva za energetiko in podnebne spremembe Davida JC MacKaya, ki je tudi avtor svetovne knjižne uspešnice o realističnem načrtovanju trajnostne energetske prihodnosti Trajnostna energija – brez razgretega ozračja, ki bo konec novembra izšla tudi slovenskem prevodu. V svojem predavanju je profesor MacKay izpostavil, da bi se morali pri načrtovanju prihodnjih energetskih politik in strategij najprej vprašati, koliko energije lahko zagotovimo s posameznim energetskim virom in kakšne so dejanske posledice njegove uporabe, zlasti v luči okoljskih vplivov in posegov v okolje. Ob tem je opozoril, da javne razprave na temo energetike pogostokrat potekajo na osnovi čustev, mitov in zmot, namesto na konkretnih številkah, ki potem pogostokrat pokažejo povsem drugačno sliko. Kot je dejal, današnje globalne razprave o energetiki vodijo trije temeljni razlogi, in sicer dejstvo, da so fosilna goriva omejen energetski vir in je zato treba dolgoročno poiskati nadomestne vire, da izpusti, ki nastajajo z njihovo rabo, zelo verjetno spreminjajo podnebje ter ne na zadnje, da postopoma zaradi omejenosti virov in zastarelosti obstoječih elektrarn vse bolj postaja ogrožena naša varnost oskrbe z energijo. Zato je nujna vzpostavitev novih dolgoročnih energetskih strategij, ki pa morejo biti sestavljene tako, da se njihovi izračuni izidejo. V tem procesu je tako še toliko večjega pomena, da v procesih oblikovanja nizkoogljične energetske prihodnosti sodelujejo ozaveščeni in dobro seznanjeni deležniki opremljeni s konkretnimi, primerljivimi in razumljivimi številkami, ki bodo podale odgovor na vprašanje, koliko energije lahko sploh zagotovi posamezen energetski vir, po kakšni gospodarski in družbeni ceni in s kakšnim tveganjem. Vsaka država si mora svojo nizkoogljično pot zarisati sama, pri čemer pa bo potrebna najširša družbena in politična podpora različnim razvojnim možnostim ter tudi ustrezno število izkušenih in dobro podkovanih inženirjev.

Prihaja obdobje nove elektrifikacije

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v pozdravnem nagovoru dejal, da se je obisk uglednega britanskega znanstvenika zgodil v zelo primernem trenutku, saj je tudi Slovenija v fazi izdelave nove dolgoročne energetske strategije. Kot je dejal je sodobna družba odvisna od energije, pri čemer velja, da če je bilo prejšnje stoletje obdobje fosilnih goriv, je sedanje obdobje električne energije, glede proizvodnje katere smo kot država še najmanj odvisni. Slovenija ima na tem področju zato svojo priložnost, pri čemer pa bo morala tudi sama prihodnost začrtati na treh ključnih elementih - konkurenčnosti, zanesljivosti oskrbe in nizkoogljičnosti. Da prihaja novo obdobje elektrifikacije, je bil mnenja tudi v.d. direktorja direktorata za energijo Danijel Levičar, ki je izpostavil, da ministrstvo v celoti podpira vsa prizadevanja za povečanje energetske pismenosti, saj se bo lahko tako javnost lažje vključila v prihajajoče razprave o oblikovanju novega nacionalnega energetskega koncepta. Ta naj bi upošteval vse dosedanje domače in evropske strateške dokumente s tega področja, bil pa naravnan bolj dolgoročno kot prejšnje različice, to je vsaj do leta 2050. Kot je dejal, bomo morali tudi sami poiskati rešitev, kako v naslednjih desetletjih zagotoviti dovolj električne energije po zaprtju nekaterih sedanjih osrednjih energetskih virov in tudi povečati energetsko učinkovitost. Za uvoz energije, na letni ravni jo porabimo za 60 TWh (petina tega je električne), namreč sedaj namenimo kar dve milijardi evrov, z uresničitvijo napovedane nove dobe elektrifikacije (e-mobilnost in podobno) pa se bodo te potrebe še precej povečale. Tako naj bi v primeru, da bi polovico vozil prešlo na električni pogon morali v prihodnje sedanjo proizvodnjo električne energije kar podvojiti. Sicer pa naj bi se po njegovih besedah s prevodom omenjene knjige profesorja MacKaya in današnjim predavanjem začelo tudi obdobje razprav o energetski prihodnosti Slovenije.
Ob tem gre še omeniti, da se je s tem dogodkom tudi uradno začel izvajati mednarodni projekt krepitve energetske pismenosti EN-LITE, ki ga finančno podpira Britansko veleposlaništvo v Sloveniji, in v katerem poleg Slovenije sodelujeta še Hrvaška in Madžarska. Poleg prevoda knjige Trajnostna energija – brez razgretega ozračja, pa se februarja prihodnje leto obeta še niz delavnic in dogodkov v Mariboru, s katerimi bodo skušali v razpravo o trajnostni energetski prihodnosti Slovenije vključiti čim širšo javnost.

Brane Janjić