Tudi pri stavbah se vse začne z dobrim načrtovanjem

Posvetovanje pod naslovom »Trajnostna gradnja - edina pot v prihodnost! Stavbe & Energija« je pripravilo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo, častni pokrovitelj je bil predsednik RS Borut Pahor, sklepno omizje pa je vodila Alenka Žumbar Klopčič iz (Montel Energetika.net).

Omenjenega posvetovanja so se udeležili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter Ministrstva za infrastrukturo (MzI). Med predavatelji so bili poleg predsednika GBC Slovenija tudi predstavniki dveh slovenskih inštitutov ZAG in ZRMK ter Eko sklada, v drugem delu pa še predstavniki slovenskih podjetij Resalta, GEN-I in Siemens Slovenija.

Kot je pri poročanju o tem dogodku izpostavila Energetika.net, kar 40 % vse energije porabimo v stavbah. Stavbe v lasti in rabi javnih organov predstavljajo približno 10 % celotnega stavbnega fonda, zato ima pri izpolnjevanju letnih obveznosti 3 % energetske prenove površine javnih stavb vodilno vlogo javni sektor. Kako se ta loteva danega izziva in kakšne so dosedanje izkušnje izvajanja projektov energetskih prenov?

Petra Šeme z Mestne občine Ljubljana je poudarila, da so z javno-zasebnim partnerstvom dosegli večje energetske prihranke, kot bi jih brez zasebnega partnerja. Ta je namreč prevzel tudi vsa tveganja, ki jih je prinesel projekt energetske sanacije stavb, obenem pa so objekte s pomočjo zasebnega partnerja prenovili po ugodnejši ceni.

Omenjena občina je med lanskim septembrom in letošnjim avgustom v sodelovanju z družbama Petrol in Resalta energetsko sanirala 48 objektov - deset vrtcev, dvajset šol, štiri športne objekte, šest zdravstvenih domov, tri kulturne objekte ter pet objektov mestne uprave -, od tega je bilo 25 objektov celovito saniranih. Po besedah Luke Komazca iz Resalte zajamčeni prihranki toplote in električne energije znašajo več kot 8,2 GWh letno, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pa je ocenjeno na več kot 2.900 ton letno.

V prihodnje ne bo dovolj računati le na državo  

Država se na tem področju zelo trudi, tudi s konkretnimi sredstvi, kot je med drugim poudaril Jože Dimnik z Ministrstva za infrastrukturo. Po njegovem mnenju bodo potrebna vlaganja na tem področju v prihodnje tako velika, da ne bo dovolj računati le na državo, pa tudi lastniki stavb oz. investitorji bodo morali delati na tem, da bodo v prihodnosti izvajali investicije z energetskimi prihranki. Po besedah Tanje Mencin z Ministrstva za okolje in prostor bi morali ravno zato delati na kakovosti lokalnih energetskih konceptov.

Robert Ostrelič iz Petrola je dejal, da so energetski prihranki že danes tako visoki, da omogočajo nove investicije, je pa na tovrstne investicije treba gledati celovito. Sami v projektih upoštevajo vse od projektiranja do samega vzdrževanja, pri čemer se ekonomija obsega spreminja glede na »paket stavb«, ki jih denimo občine vključijo v projekt energetske sanacije. Tega se v lokalnih skupnostih že zavedajo in razmišljajo funkcionalno, vključujoč udobje uporabnikov, medtem ko bi na nacionalni ravni veljalo še delati v smeri agregiranja objektov za namen energetske sanacije, kot se je izrazil Ostrelič.  

Pri načrtovanju mest potreben holistični pristop

V nadaljevanju je omenjeni govornik opozoril, da se vendarle ne izplača vseh obstoječih stavb narediti nič energijskih oz. bi celo bili določeni ukrepi ekonomsko nesmotrni.  Kot je poudaril, ne bi smeli prepuščati odločitev samim uporabnikom, da si izbirajo vsak svoj sistem, saj lahko s tem pride sčasoma do rušenja določenih sistemov zavoljo nameščanja novih. Zato je po njegovem treba k načrtovanju mest prihodnosti pristopati holistično. Sicer pa je bilo na tem posvetovanju, poleg omenjenih poudarkov, nanizanih še več drugih pomembnih ugotovitev in priporočil glede trajnostne gradnje.