Uradni statistični podatki zbrani na enem mestu

V njem Statistični urad na jedrnat, jasen in zanimiv način z infografikami in drugimi grafičnimi prikazi ter besednimi poudarki predstavlja sicer suhoparne statistične podatke različnih vsebinskih področij, med njimi tudi energetike.

Iz publikacije izhaja, da so gospodinjstva lani za ogrevanje sanitarne vode porabila 19,4 odstotka električne energije, za hladilne in zamrzovalne naprave 12,4 odstotka in za ogrevanje prostorov 10,3 odstotka. Za kuhanje so porabili 9,1 odstotka električne energije, za razsvetljavo 7,6 odstotka, za pralno in pralno-sušilne stroje 6,2 odstotka, za televizijske sprejemnike 4,5 odstotka, za pomivalne stroje 3,3 odstotka, prav toliko tudi za računalnike in zaslone ter za hlajenje prostorov 1,2 odstotka. Za ostalo, kot so na primer mali gospodinjski aparati, pa gospodinjstva porabijo 22,7 odstotka električne energije. Podatki kažejo, da je bila v letu 2014 odvisnost Slovenije od uvoza energije 44-odstotna. To je bila najnižja energetska odvisnost Slovenije v zadnjih štirinajstih letih.

V letu 2013 je poraba električne energije na prebivalca znašala 6.094 kWh, kar pomeni, da je vsak izmed nas povprečno porabil 17 kWh elektrike na dan. Lani je Slovenija 22 odstotkov potreb po energiji zadovoljila iz obnovljivih virov energije. V zadnjih desetih letih se je delež te energije povečal za šest odstotnih točk. Ciljna vrednost, ki bi jo Slovenija morala doseči do leta 2020, je 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije. Delež energije iz obnovljivih virov se je najbolj povečal pri ogrevanju in hlajenju, od 2005 za 14 odstotnih točk, in lani dosegel 34 odstotkov. V letu 2014 je tako Slovenija iz obnovljivih virov proizvedla tretjino električne energije.

Statopis navaja, da so od energentov, ki so se lani porabili za ogrevanje prostorov, največji delež predstavljala lesna goriva, in sicer 59 odstotkov. Sledila sta ekstra lahko kurilno olje (17 odstotkov) in zemeljski plin (10 odstotkov). V zadnjih petih letih se je od energentov za ogrevanje prostorov najbolj povečala poraba toplote iz okolice, ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk. Delež sončne energije med vsemi energetskimi viri, porabljenimi za ogrevanje prostorov, je bil le 0,04-odstoten.

Sredi leta 2014 smo za 100 kWh električne energije plačali skoraj 16 evrov, to je skoraj pet evrov več kot sredi leta 2008. V tem obdobju se je podražil tudi zemeljski plin, in sicer za 24 odstotkov. Sredi leta 2014 smo za sm3 zemeljskega plina tako plačali 0,73 evra. Če smo se ogrevali z daljinsko toploto, smo januarja 2014 za 1 MWh plačali 60 evrov ali 17 evrov več kot januarja 2008.

V Sloveniji smo lani porabili skupno približno 195.000 TJ energije. V strukturi končne porabe energije predstavljajo naftni proizvodi 48 odstotkov energetskih virov, električna energija 23 odstotkov, obnovljivi viri 14 odstotkov in zemeljski plin 11 odstotkov. Skoraj 80 odstotkov energetskih virov, ki so jih za svoje delovanje v letu 2014 porabila podjetja, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, sta predstavljala električna energija in zemeljski plin.

Na vsebinskem področju ozemlje in podnebje se Statopis vsebuje tudi podatke o emisijah toplogrednih plinov. Ti kažejo, da je bila količina emisij toplogrednih plinov v zrak največja leta 2008, in sicer je bilo takrat  v zrak izpuščenih 21.384Gg ekvivalenta CO2 teh plinov. V naslednjem letu (2009) se je količina emisij toplogrednih plinov znatno znižala, od leta 2009 do leta 2011 pa se skoraj ni spremenila. V letu 2012 se je ponovno znižala, v letu 2013 pa je dosegla najnižjo raven od leta 1995. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1750 povečala za okrog 40 odstotkov. V 2013 je bil delež CO2 med toplogrednimi plini daleč največji, in sicer 80-odstoten. (pb)