Ustrezne le storitve po kriteriju kakovosti!

V Sloveniji se v gradbeništvu v obdobju od leta 2008 do 2011 ugotavlja kar 50 odstotni upad dejavnosti. Prednostna naloga v podjetju IBE je vsekakor ta, da v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah poiščejo ustrezno kratkoročno in dolgoročno strategijo poslovnega delovanja. O trenutnih razmerah na področju svetovalnih in inženirskih storitev in o pripravljenosti IBE na tem področju smo se pogovarjali z direktorjem mag. Urošem Mikošem.  

Kako se po vašem mnenju spopasti s krizo na področju projektiranja?  

»Konkretno lahko govorim le za podjetje IBE. Mislim pa, da bodo tudi druge projektantske in svetovalne družbe razmišljale na podoben način. Menim, da si morajo vse družbe v tej dejavnosti postaviti dve strategiji. S kratkoročno strategijo  je potrebno odgovoriti na krizne razmere, ki so nastale v obdobju zadnjih dveh do treh let. Te razmere bodo še kar nekaj časa trajale in zahtevajo ustrezen način poslovnega ravnanja, ki bo omogočil, da se bodo podjetja  prebila skozi to krizo. Po drugi strani pa je potrebna tudi dolgoročna strategija, ki bo po izhodu iz krize podjetjem omogočila kakovostno delo in perspektivo na globalnem trgu. Mislim, da bodo vsa podjetja v tem segmentu soočena z oblikovanjem tako ene kot druge strategije in seveda z iskanjem kompromisa med eno in drugo strategijo, saj sta  si  strategiji v več pogledih v nasprotju.«  

Se trenutno kaj premika v tej smeri? Že imate pripravljene omenjene strategije?  

»Absolutno. V podjetju IBE smo postavili način delovanja v kriznem obdobju. O tem smo se pogovarjali in usklajevali tudi s ključnimi kadri v našem kolektivu. Mislim, da je v obdobju hude krize  zelo pomembno, da se kolektiv poenoti glede načina poslovnega delovanja in doseže notranji konsenz, kajti jasno je, da vsaka kriza zahteva tudi določene žrtve.«  

Kakšen je vaš pogled na obstoječe razmere na trgu projektantskih in inženirskih storitev?  

»Na trgu inženirskih storitev je z zmanjšanjem obsega dejavnosti nastopilo veliko neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ki prinaša precej anomalij, zato je stanje na trgu inženirskih storitev v Sloveniji izrazito neurejeno in slabo. V Sloveniji je v sistemu javnih naročil in tudi širše prevladujoč način oddaje del po merilu najnižje cene. Ministrstvo za finance je javno objavilo, da je preko 90 odstotkov vseh javnih naročil oddanih po kriteriju najnižje cene. Tako je ta prevladujoči sistem v trenutku, ko je prišlo do velikega neravnovesja med povpraševanjem in ponudbo inženirskih storitev povzročil propad trga. V okviru tega opažamo, da je v nekaterih primerih razmerje med najvišjo in najnižjo ponujeno ceno za isto inženirsko storitev tudi do desetkrat. To razmerje cen jasno kaže ne samo na to, da ponudnika nista ponudila ekvivalentno storitev, ampak pogosto tudi to, da za ponujeno najnižjo ceno kvalitetne storitve ni mogoče opraviti. Posledice takšnega ravnanja so škodljive tako za ponudnika, kot tudi za naročnika.«  

Kako anomalije na trgu vplivajo na dejavnost projektiranja in inženiringa?  

»Omenjene anomalije so rezultat neravnovesja na trgu in seveda načina oddaje del, ki ponudnike navaja k ponujanju z nenormalno nizkimi cenami. Podjetja v stiski skušajo pridobivati posle pod kakršnimi koli pogoji, kar  je seveda za našo dejavnost pogubno. S tako nizko ovrednotenimi storitvami, kot jih nekateri ponujajo in seveda posle tudi pridobivajo na trgu, je seveda nemogoče kakovostno opraviti delo, da ne govorim o tem, da je v takih razmerah še toliko težje skrbeti za razvoj kadrov, izobraževanje in za dolgoročno kakovost strokovnih storitev. Današnje stanje na trgu je takšno, da tega absolutno ne omogoča.«  

Kaj to lahko potegne za seboj oziroma kakšne so lahko posledice?

»Ocenjujemo, da bo prišlo do vzpostavitve približnega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem, in sicer na tak način, da se bo morala projektantska in inženirska svetovalna dejavnost prilagoditi z zmanjševanjem stroškov in tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. In verjetno bo kakšno od projektantskih podjetij tudi propadlo ali pa se bo začelo ukvarjati z drugimi posli.  Govorim za tista podjetja, ki delujemo in pridobivamo posle na trgu. V drugačnem položaju pa so podjetja, ki so interni inženiringi in niso na trgu.«  

Kako te probleme rešujejo v primerljivih evropskih državah?  

»No, treba je povedati, da Slovenija v tem pogledu žal ni primerljiva evropska država, in sicer iz enostavnega razloga: padec investicij je po meni dostopnih podatkih v Sloveniji med največjimi v Evropski uniji. Sicer se z zmanjšanjem srečujejo v celi EU, vendar je 50 odstotni padec značilen predvsem za Slovenijo. Zato enostavno naše situacije ne moremo primerjati s situacijo v drugih državah EU, ker je tam bistveno boljše stanje kot je v Sloveniji.«  

Za kaj se v bistvu zavzemate na področju inženirske dejavnosti? Kaj bi pričakovali z vidika države oziroma velikih naročnikov, ki so v državni lasti?  

»Inženirska dejavnost se zavzema predvsem za to, da bi se inženirske svetovalne storitve v javnem sektorju in pri velikih naročnikih v državni lasti oddajale po kriteriju kakovosti, kar bi omogočalo obstanek in razvoj predvsem tistim,  ki so dobri in destimuliralo ponujanje nekakovostnih storitev. Dodatno se zavzemamo za  zagotavljanje kontinuitete investicijske dejavnosti. Urejeni državni sistemi in sistemi velikih naročnikov lahko vplivajo in skušajo zagotavljati primerno kontinuiteto velikih infrastrukturnih ali podobnih investicijskih programov. Če se dotaknem področja energetike, konkretno približevanja zaključku izgradnje spodnjesavske verige HE, menim, da bi bilo zelo modro, da bi se vzporedno že odprla dela pri gradnji HE na srednji Savi. Morebitna prekinitev tega programa bo imela zelo negativen vpliv in bo povzročila velike težave pri vseh, ki smo vključeni v programe izgradnje hidroelektrarn, in sicer od projektantov in inženiringov, pa vse do gradbenih izvajalcev ter dobaviteljev opreme.«  

Več o pogovoru z direktorjem IBE mag. Urošem Mikošem v decembrski številki Našega stika.  

Miro Jakomin