V Brežicah v ospredju gradbena dela

Podobno kot v preteklosti pa se tudi pri tej hidroelektrarni zatika pri gradnji akumulacijskega bazena.

V tej fazi izgradnje objekta so v ospredju gradbena dela. Trenutno montirajo prvo radialno zapornico na petem prelivnem polju, hkrati poteka montaža vseh betoniranih elementov, hidromehanske opreme na prelivnih poljih in strojnici. Do marca 2016 bo predvidoma zmontirana celotna hidromehanska oprema, zapornice z vso hidravlično instalacijo, dokončan bo most čez prelivna polja in zaprti pretočni trakti strojnice, s čimer bo omogočen začetek preusmeritve reke Save iz odtočnega kanala preko prelivnih polj v staro strugo. V strojnici sta dva agregata pripravljena za montažo predvodilnikov. Konusi sesalnih cevi so na vseh treh agregatih vgrajeni in zabetonirani. Začela se je gradnja strojnične hale. Aneks z montažnim platojem in stikališčem ter transformatorskim prostorom je prav tako v gradnji in bo do konca leta končan. Kot je povedal Andrej Unetič, odgovorni nadzornik HE Brežice iz HSE Invest, d. o. o., v skladu z zastavljenim terminskim planom pa predvidevajo, da bodo v začetku prihodnjega leta začeli z montažo mostnega dvigala v strojnici, ki je osnova za vgradnjo vse turbinske in generatorske opreme.

Letošnja poletna vročina je spremenila tempo del na elektrarni tako, da so betonaže izvajali v nočnem času, podnevi pa so pripravljali bloke, armature in opaže ter izvajali druge priprave za betoniranje. To je po besedah Unetiča celo pospešilo gradnjo, saj se je delo tako raztegnilo na 24 ur, pri čemer so zamudo, ki so jo imeli v začetku poletja na prelivnih poljih, nadoknadili in je zdaj nimajo več. Razlogov za zamudo je bilo več: na zemeljskih delih je prišlo do spremenjenih geoloških pogojev, zato je bilo treba izvesti dodatne ukrepe stabilizacije nekaterih brežin izkopov gradbene jame, s tem pa je prišlo do zamika same gradnje. Nekaj časa pa je šlo tudi na račun podaljšane zime, tako da je potem vse skupaj naneslo 30 dni zamude.

Do enomesečne zamude je prišlo tudi na strojnici. Zaradi visokih letnih temperatur je bila otežena izvedba del; težko je bilo namreč zagotavljati primerne parametre za vgrajevanje betona, kajti začetna temperatura ne sme biti višja od 28 stopinj. Vendar je nočno betoniranje pospešilo gradnjo in Unetič ocenjuje, da bodo decembra le zagotovili progo za montažo mostnega dvigala.

Vse pogodbe za dobavo opreme so podpisane. Večina hidromehanske opreme je že na gradbišču ali tja prihaja. Končana je montaža pete radialne zapornice, od turbinskega dela so vbetonirali konuse sesalne cevi, tudi dva predvodilnika sta že pripravljena za transport in montažo v objekt. Transformator je izdelan in pripravljen na prevzem. Prvo elektro opremo bodo začeli vgrajevati oktobra; gre za transformacije lastne rabe, ki jih je v objekt potrebno vstaviti, preden se naredijo medetažne plošče. Kar se tiče dobave in izdelave opreme, tako več ali manj vse poteka po terminskem planu.

Brez akumulacijskega bazena ni hidroelektrarne, izgradnjo tega pa ima v svojem delokrogu družba Infra. Tu pa se, podobno kot na treh zgornjih HE, zapleta. Po terminskem planu naj bi do konca leta 2016 začeli s polnjenjem bazena. Avgusta je bila zaključena revizija postopka oddaje javnega naročila, pri tem pa je bila zavrnjena revizijska zahteva, tako da je izvajalec danes znan, to je družba Riko, d. d. Trenutno še čakajo na zagotovitev sredstev s strani države, kar je osnova za podpis pogodbe in začetek izvajanja del. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana 22. septembra, zato se pričakuje, da se bodo dela začela intenzivno izvajati oktobra.

Gre za največji bazen, ki se je kdajkoli gradil na spodnji Savi, vendar je po mnenju Unetiča glede na razpoložljivo gradbeno operativo v Posavju možno v tem času bazen zgraditi in ujeti rok. Pogoj za to je seveda zagotovljeno financiranje. Sredstva za leto 2015 so sicer zagotovljena, gre za približno 4 milijone evrov. Kot je znano, je pogodbena vrednost nekaj manj kot 60 milijonov evrov, ki bi jih morala država še zagotoviti v naslednjem letu. S financiranjem izgradnje energetskega dela projekta pa ni večjih težav.

Gradbeno dovoljenje za bazen še ni bilo izdano. Največji problem pomenijo povračila odškodnin za izgubo kmetijskih zemljišč. Infra bi morala za vse posege na kmetijskih zemljiščih, na katere vpliva bazen, namreč plačati odškodnino, kar znese okoli 7 milijonov evrov, a Infra teh sredstev nima.

Tu gre za medresorsko pretakanje denarja, ki ga je v prihodnje smiselno zakonsko urediti. Dela bi se kljub dejstvu, da gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, lahko začela, saj po mnenju Ministrstva za okolje vse ureditve, kot so nasipi, tesnitve in podobno, ne predstavljajo gradbenih objektov, za katere ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Kot je povedal Unetič, bi z vsemi deli, ki so nujna za gradnjo bazena, lahko začeli takoj. Z drugimi deli, za katere je gradbeno dovoljenje potrebno, pa bodo morali počakati. Prav tako tudi na ustrezno rešitev zapleta glede plačila nadomestil za kmetijska zemljišča. Infra zemljišča sicer tekoče pridobiva in imajo pridobljenih že več kot 80 odstotkov vseh zemljišč, pri čemer pa je največji lastnik zemljišč prav država oziroma Sklad kmetijskih in gozdnih površin.

Vključitev oziroma vzankanje hidroelektrarne Brežice v elektroenergetsko omrežje Slovenije je v pristojnosti Elesa. Poleti je bila sprejeta uredba, s katero so se obveznosti prenesle na ELES, tako da so lahko začeli intenzivno delati na izvedbi projekta. Vanj je vključen tudi HSE Invest, ki za ELES pridobiva služnosti na zemljiščih; s temi deli pa bodo končali do konca leta. S projektnimi rešitvami in gradbenimi deli bodo začeli v začetku leta 2016.

Gre za dvosistemski priključek, dolg približno 2000 metrov med HE Brežice in RTP Brežice. Celotna trasa bo kablovod, ki je z državnim prostorskim načrtom že umeščen v prostor. Kablovod naj bi postavili do septembra 2016, ker drugače ni možno začeti s poskusnim obratovanjem in prvimi zagonskimi preizkusi na HE.

Prilagoditve v Nuklearni elektrarni Krško, kot posledica izgradnje HE Brežice, morajo biti končane najpozneje v času remonta NEK leta 2016 (oktober–november), saj je določen del prilagoditev pogojen z dvigom vode v akumulacijskem bazenu. Projekt vodi družba HESS. Razpis za ta dela je že objavljen, postopki pa so še odprti.

Na HE Brežice je predvidena tudi ribja steza oziroma prehod za vodne organizme, ki jo bo gradila Infra v okviru gradnje bazena. Nahajala se bo na levi brežini (gorvodno) pribl 200 metrov nad HE, iztok pa bo kakih 100 metrov pod HE. Gre za sonaravno ureditev, podobno, kot je na HE Arto - Blanca.

Andrej Unetič, odgovorni nadzornik HE Brežice:

»Do marca 2017 morajo biti gradbena dela v celoti končana, ko bomo začeli s postopki preusmerjanja Save iz začasnega odtočnega kanala na prelivna polja. Preusmeritev je predvidena po fazi, ko bo objekt v celoti zaprt in vodotesen in ko bodo vse radialne zapornice na prelivnih poljih v položajih, ki omogočajo prost pretok Save. S preusmeritvijo reke se zalije HE in gradbena jama, s tem pa bodo nekateri deli elektrarne za stalno potopljeni. Za uspešno montažo opreme je zato treba zagotoviti popolno vodotesnost HE.

Vladimir Habjan

He Brežice v številkah:

-          je peta HE v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi,

-          njena nazivna moč je 45 MW,

-          je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m³/s in s petimi pretočnimi polji,

-          njena povprečna proizvodnja je 161 GWh na leto,

-          v slovenski elektroenergetski sistem bo prispevala približno odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji.