V družbi SENG nam dobrih idej ne bo zmanjkalo

Za uspešnimi projekti vedno stojijo ljudje. Strokovnjaki. Eden teh, ki je v ozadju prispeval k uspešni izvedbi natečaja Prava ideja, je zagotovo mag. Ivan Zagožen, svetovalec direktorja in član komisije za inovacije v SENG. V SENG oziroma skupini HSE je zaposlen od leta 1998, v tem času pa je opravljal celo vrsto odgovornih del na področju proizvodnje električne energije.

Lani ste uspešno izpeljali natečaj Prava ideja, na katerem ste prejeli celo vrsto uporabnih predlogov. Od kod ideja za natečaj? Je bila to tudi pobuda vodstva podjetja?

Tradicionalno za našo družbo je, da imamo racionalne in izvirne rešitve. Naša proizvodna infrastruktura je zelo razvejana in pestra. V našem portfelju proizvodnih enot, ki šteje skupaj 29 hidroelektrarn, se lahko sprehodimo od mikro, malih, srednjih HE pa do velikih sistemskih elektrarn, posebna zgodba pa je ČHE Avče. Naši inženirji se dnevno srečujejo s številnimi izzivi, za katere morajo iskati rešitve in biti pri tem inventivni, tudi inovativni. To je tudi na splošno značilnost energetike. Smernice naših upravljavcev in tudi splošni trendi so v zadnjem času taki, da so inventivni procesi in izzivi zaradi sprememb v okolju drugačni, kot so bili nekdaj. Zato je nujno, da nove generacije še bolj spodbudimo, da razmišljajo in se spopadajo z novimi izzivi zelene tranzicije, digitalizacije, OVE, povečuje se delež e-mobilnosti, avtomatizacije ipd. To je bil glavni razlog, da smo začeli temu procesu slediti. Proces izboljševanja je bil sicer vedno prisoten, ne izumljamo nič novega, le da zdaj poskušamo temu procesu slediti bolj sistematično: od evidentiranja, spodbujanja in nagrajevanja. Pri tovrstnih prizadevanjih imamo veliko podporo matične družbe HSE, ki spodbuja inovativnost na vseh delovnih in poslovnih procesih družb v skupini.

Lani ste na regionalnem natečaju inovacij GZS prejeli tri bronasta priznanja. Je bila tudi to spodbuda za Pravo idejo?

Prav gotovo. Glede na konkurenco podjetij, ki delujejo na zelo zahtevnih trgih in imajo močne razvojne oddelke, tri prejeta bronasta priznanja za nas sploh ni slab rezultat. To je bil za nas znak, da imamo nekaj, s čimer se lahko primerjamo tudi navzven. To je bil impulz, da imamo potencial. Odločili smo se, da se s tem začnemo ukvarjati bolj sistematično. Ne le, da čakamo, da pridejo ideje same po sebi, pač pa, da ta proces spodbujamo in usmerjamo. Direktor je v svojem nagovoru predstavil izzive, ki nas v prihodnje čakajo na način, ki je ljudem blizu. Sodelavcem želimo sporočiti, da je zelo dobrodošel vsak koristen predlog za tako ali drugačno izboljšavo v procesih, tehnologiji, metodah ali prebojno razvojno idejo. Pomembno vlogo v tem procesu ima komisija za inovacije, ki predloge preuči, oceni in spremlja, usmerja ter podpira njihov nadaljnji razvoj in izpeljavo. Način podajanja koristnih predlog je bil preprost, na preprostem obrazcu, na voljo je bilo tudi dovolj časa. Prijavitelji izboljšav so predloge prijavili tako, da so jih poslali na poseben elektronski naslov.

Kako ste bili zadovoljni z odzivom?

Zelo. Oktobra smo komisijsko pregledali vse prispele predloge, vseh skupaj jih je bilo triindvajset, nekateri sodelavci so dali tudi po več predlogov. Naša želja je bila, da pridobimo koristne predloge z različnih področij in delovnih mest, od manjših izboljšav v postopkih in metodah dela do zanimivih razvojnih idej. Nabor prispelih predlogov je bil dejansko raznolik in je predstavljal zelo dober vzorec za prvo razvojno delavnico, katere cilj je bil tudi na različnih primerih preizkusiti in potrditi merila ocenjevanja.

Čemu so bile namenjene razvojne delavnice in zakaj dve? Če prav razumem, je vsak predlagatelj dal pisno pobudo, ki jo je na delavnici tudi predstavil?

Prvi vzgib je bil, da skupaj s predlagatelji in drugimi udeleženci delavnic te predloge prediskutiramo in izmenjamo mnenja. Sama razprava in izmenjava mnenj sta bili velika dodana vrednost delavnic. Po drugi strani smo delavnice želeli izrabiti za to, da smo preizkusili merila za ocenjevanje predlogov. Cilj natečaja je, da postanejo inventivnost in inovativnost zaposlenih in njeno prepoznavanje ustaljena praksa v podjetju. Pri ocenjevanju smo imeli podporo zunanjega strokovnega sodelavca z ustreznimi izkušnjami, s katerim smo pripravili merila za ocenjevanje in jih na delavnicah skupaj z udeleženci tudi preizkusili. Dve delavnici sta bili potrebni zato, ker je bilo predlogov preveč za eno samo. Vsak predlagatelj je predstavil svoj predlog. Nad kakovostjo predlogov smo bili presenečeni, saj so bili nekateri izjemno dobro dokumentirani. Na delavnice so bili povabljeni predlagatelji, vodilni inženirji s posameznih področij in vodstvo. Pri ocenjevanju predlogov smo se razdelili v tri skupine. Po razpravi smo ocene primerjali in s tem preizkušali ustreznost meril, ki jih bomo vnesli v naša nova pravila na tem področju.

Ali so predlogi tudi finančno nagrajeni?

Vsak prispeli predlog je bil nagrajen z manjšim pavšalnim zneskom. Predlogi, ki so bili potrjeni za izvedbo, so bili nagrajeni v skladu z oceno koristnosti in merili nagrajevanja. Za del predlogov je treba izdelati še študijo izvedljivosti, preden se bo komisija odločila o njihovi nadaljnji usodi.

Koliko predlogov je že šlo v realizacijo?

Šest. Štirje predlogi so šli v nabiralnik idej, drugi pa so v fazi preverjanja oziroma študije izvedljivosti.

Kakšne so vaše letošnje aktivnosti v zvezi s predlogi?

V tem trenutku je pomembno, da potrjene predloge uresničimo in izvedemo študije izvedljivosti. Nadaljevanje tega projekta je zastavljeno širše: v takem smislu, da se v družbi SENG vzpostavi in razvije dovršen sistem prepoznavanja inovativnosti. Naš cilj je, da postane omenjeni proces del ustaljenega rutinskega procesa naše družbe. V prihodnosti bomo zagotovo organizirali še kakšen natečaj in delavnice, saj tovrstne aktivnosti pripomorejo k ustvarjalnemu in na splošno bolj motiviranemu vzdušju v kolektivu. So pravi team building za sodelavce in pozitivno delujejo na vzdušje v podjetju.