V državnem svetu odprli razstavo Na vroči strani Alp

Pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo 15. maja, je Umanotera v sodelovanju z Državnim svetom organizirala dogodek z odprtjem razstave Na vroči strani Alp – življenje v času podnebnih sprememb. Razstava opisuje nevarne posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo občutili v Sloveniji, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Hkrati pa poudarja pomembno dejstvo, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi takšni prihodnosti še vedno lahko izognemo.

V Sloveniji, ki se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja, zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo v obliki pogostejših in daljših vročinskih valov, močnejših suš ter pogostejših ujm in poplav. Takšne spremembe že prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih bolezni in veliko gospodarsko škodo. Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti, se bodo posledice podnebnih sprememb v prihodnosti še nevarno stopnjevale.

To izpostavlja tudi razstava, ki jo je Umanotera zasnovala na podlagi ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Agencije RS za okolje. Na ogled so fotografije šestih prepoznavnih slovenskih krajev: Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja, Mangarta in Pirana, in sicer njihove podobe danes in ob koncu 21. stoletja, če se bo uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov. Iz fotografij je razvidno, da bomo posledice podnebnih sprememb občutili vsi in v vseh delih države. Razstava prikazuje tudi pričakovane vplive podnebnih sprememb na pridelavo hrane, oskrbo z vodo, zdravje in migracije.

Vendar pa namen razstave ni vzbujati strah, ampak opozoriti, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi nevarnim posledicam podnebnih sprememb še vedno lahko izognemo, je v uvodnih besedah poudarila Nika Tavčar iz Umanotere. Zato razstava v zadnjem delu govori o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb ter o vlogi države, lokalnih skupnosti in vsakega posameznika pri prehodu v podnebno nevtralno družbo.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je ob odprtju razstave poudaril, da državni svet razstavo gosti, ker prepoznava odgovornost političnih institucij pri sprejemanju trajnostnih podnebnih politik. Ob tem je dodal, da nas je narava že večkrat opozorila, da je Slovenija podnebnim spremembam močno izpostavljena. Vendar pa je prepričan, da podnebno krizo znamo in zmoremo ublažiti in ohraniti Slovenijo kot naravni biser na sončni strani Alp, tistih Alp z belimi vrhovi v vseh letnih časih.

Državni svetnik Tomaž Horvat je izpostavil, da posledice podnebnih sprememb najbolj občutimo v svojem lokalnem okolju. Zato morajo pri prehodu v podnebno nevtralno družbo odgovorne lokalne skupnosti narediti vse, kar je v njihovi moči za zmanjšanje izpustov, hkrati pa krepiti svojo odpornost s prilagajanjem na podnebne spremembe, ki se jim ni mogoče izogniti.

Da je Slovenija močno izpostavljena podnebnim spremembam je potrdil tudi Gregor Vertačnik iz Agencije RS za okolje. Predstavil je ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, ki napovedujejo naraščanje temperature in spremembe v količini in porazdelitvi padavin. Poudaril je tudi, da bo to pripeljalo do pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so na eni strani suše in na drugi strani poplave.

Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je v svojem nagovoru poudaril, da neukrepanje glede podnebne krize poleg že znanih negativnih posledic za družbo in naravo prinaša tudi visoke finančne stroške. Ob tem je izpostavil vlogo države in njenih institucij v boju s podnebno krizo. Ob zaključku je izpostavil še edinstveni položaj, v katerem se bo že čez dober mesec nahajala Slovenija, saj lahko med predsedovanjem Svetu EU dejansko vpliva na mednarodno podnebno politiko in tudi tako spodbudi k hitrejšemu ukrepanju glede podnebne krize.

Vsi govorci so se strinjali, da je nazorni prikaz posledic podnebnih sprememb v Sloveniji opomin vsem in ob tem poudarili, da nujnosti naslavljanja podnebne krize ne smemo spregledati niti kot družba niti kot posamezniki. (pb)