Brane Janjič
/ Categories: e-mobilnost

V Evropski teden mobilnosti vstopa 78 občin

Cestni motorni promet je tudi v Sloveniji eden največjih onesnaževalcev okolja. Tradicionalni septembrski evropski teden mobilnosti bo zato tokrat s sloganom Izberi čistejši način prevoza! namenjen predvsem zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbujanju čistejše mobilnosti – hoje, uporabe kolesa ali javnega prevoza.  Zaradi ustavitve gospodarstva v času epidemije se je v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi in po svetu občutno zmanjšalo tudi onesnaževanje zraka iz motoriziranega prometa. Tako so se denimo v Ljubljani in Mariboru vrednosti dušikovega oksida, ki večinoma izvira iz cestnega prometa, konec marca več kot prepolovile, občutno manjši pa so bili tudi izpusti drugih škodljivih plinov.  Letošnji že 19. evropski teden mobilnosti, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom, sicer poteka v precej spremenjenih razmerah. Kljub omejitvam, ki jih narekuje trenutna epidemiološka situacija, pa se je tednu mobilnosti tudi letos pridružilo skoraj 80 slovenskih občin, ki bodo v tem času občane še posebej spodbujale k hoji in kolesarjenju. Tako bodo v večini občin organizirali Dan brez avtomobila ter pripravili vrsto drugih prireditev namenjenih spodbujanju trajnostne mobilnosti in večji uporabi javnega prevoza.
Od konca prejšnjega tisočletja sicer 22. september velja za svetovni dan brez avtomobila. Glavna tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je kot rečeno promet s čim manj emisijami in zajema ambiciozen cilj, zapisan v Evropskem zelenem dogovoru, po katerem naj bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina. Promet je namreč odgovoren kar za četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji, njegov delež pa celo vztrajno narašča.
Po izračunih statističnega urada Slovenije so v letu 2017 emisije CO2 iz prometa predstavljale 44 odstotkov vseh emisij CO2, medtem ko je ta delež pri emisijah NOx znašal 57 %, pri emisijah trdnih delcev PM10 pa 15 odstotkov. V Sloveniji emisije iz prometa izvirajo skoraj izključno iz cestnega prometa, pri čemer prevladujejo emisije iz prometa tovornih vozil in avtobusov. Emisije CO2 iz teh vozil so v letu 2017 tako predstavljale 67 odstotkov vseh emisij CO2 v cestnem prometu (za NOx je ta delež znašal 69 odstotkov, za trdne delce PM10 pa 51 odstotkov). 
Preostali delež so predstavljale emisije, ki izvirajo iz osebnih vozil (avtomobilov, motorjev in mopedov). Zaskrbljujoč pa je predvsem trend emisij CO2 iz cestnega prometa, saj so se te v desetletnem obdobju (2008–2017) povečale za 2 odstotkov, medtem ko so se skupne emisije CO2 v enakem obdobju zmanjšale za 17 odstotkov (predvsem na račun znižanja emisij CO2 iz predelovalnih dejavnosti ter dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro).
V navedenem obdobju so se sicer bolj opazno zmanjšale emisije onesnaževal iz prometa: emisije NOx za 44 odstotkov, emisije trdnih delcev PM10 pa za 23 odstotkov; v enakem obdobju so se emisije NOx iz vseh virov zmanjšale za 43 odstotkov, emisije trdnih delcev PM10 pa za 18 odstotkov.
V zadnjih 20 letih (2000–2019) se je stopnja motorizacije v Sloveniji povečala za 28 odstotkov. Tako je bilo leta 2000 na 1.000 prebivalcev 435 osebnih avtomobilov, lani pa že 556. V 2018 je bila Slovenija po stopnji motorizacije med državami EU na 10. mestu. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo sicer največje v Luksemburgu (676), Italiji (646) ter na Finskem in Cipru (v vsaki po 629), najmanjše pa na Madžarskem (373), v Latviji (369) in Romuniji (332).
Previous Article Hidroelektrarne letos bolje kot lani
Next Article ELES lani dosegel najboljši čisti poslovni izid od vključno leta 2010
Print
1283