V javni obravnavi predlog Uredbe o samooskrbi iz OVE

Ministrstvo za infrastrukturo je konec leta objavilo predlog Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in ga dalo v javno obravnavo. Uredba določa pogoje za samooskrbo z električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, način obračuna, postopek priključitve, način poročanja o izvajanju ukrepa in način izračuna proizvedene električne energije z napravo za samooskrbo.
Predlog nove uredbe o samooskrbi nadgrajuje in dopolnjuje obstoječo Uredbo o samooskrbi, pri čemer sam princip samooskrbe ostaja nespremenjen in temelji na neto merjenju električne energije. Povedano drugače, električna energija, ki je bila oddana v omrežje in prevzeta iz omrežja se kompenzirata, kar pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja plača samo razliko, če je iz omrežja prevzel več energije, kot jo je v omrežje oddal. Če pa je prevzel manj, kot je oddal, ne plača ničesar (razen tistih dajatev, ki niso vezane na količino električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru).

Skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe in prihajajočo evropsko zakonodajo, ki spodbuja povezovanje lokalnega prebivalstva za namene samooskrbovanja je uredba nadgrajena na način, da bo samooskrba omogočena ne zgolj lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba), ampak tudi različnim tipom skupnosti, kot so stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način bodo koristi samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki te možnosti doslej niso imeli.
Prenovljena Direktiva o spodbujanju energije iz obnovljivih virov poleg individualne izrecno spodbuja tudi skupinsko samooskrbo in OVE skupnosti, ter poudarja, da bi tudi tisti, ki živijo v stanovanjih morali uživati enake prednosti kot gospodinjski odjemalci v enodružinskih hišah. Direktiva poudarja tudi pomen sodelovanja lokalnega prebivalstva pri projektih za energijo iz OVE, kar pripomore k znatni dodani vrednosti v obliki lokalnega sprejemanja energije iz OVE, lokalnih naložb in večje sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu.
Z nadgradnjo zakonodaje bo tako omogočeno, da bo naprava lahko postavljena tudi na strehi gasilskega doma, za v njej proizvedeno električno energijo pa se bo štelo, da so jo proizvedli odjemalci, vključeni v dotično OVE skupnost, ki pa se bodo predhodno dogovorili o tem, kolikšen delež te električne energije pripada posameznemu od njih. Omogočanje razširjene samooskrbe bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, saj bo pospešilo razvoj panoge, in tudi na omrežje – z večanjem samooskrbe se namreč količina električne energije prevzeta iz omrežja zmanjša, kar omrežje razbremenjuje.

Na ministrstvu še poudarjajo, da bo s predlaganimi spremembami model samooskrbe še učinkovitejši in dostopnejši, posledično pa naj bi se povečal tudi delež obnovljivih virov v končni rabi energije. Kot je znano, se je Slovenija zavezala, da bo ta delež do konca prihodnjega leta dosegel 25 odstotkov. (bj)

1126

Tags: samooskrba z električno energijo

Novice

V javni obravnavi predlog Uredbe o samooskrbi iz OVE