V prihodnosti bodo zahteve po fleksibilni proizvodnji čedalje večje

V maju so hidroelektrarne na Spodnji Savi proizvedle 93,73 GWh električne energije, kar je za devet odstotkov več od predhodnega mesečnega rekorda iz novembra 2019 (85,42 GWh). Za proizvodnjo in vzdrževanje v družbi HESS skrbijo v službi obratovanja in vzdrževanja.

»Razlogi za rekordno proizvodnjo so ugodna hidrologija, učinkovito odstranjevanje plavja ter nemoteno in zanesljivo obratovanje naprav in opreme,« je povedal Damjan Požun, vodja službe obratovanja in vzdrževanja v družbi HESS, ki je lastnik štirih hidroelektrarn na spodnji Savi, vsaka pa ima po tri agregate. Požun, specialist na področju strojništva, je od leta 2010 vodja službe, pred tem pa je v TEB delal kot sistemski inženir in vodja izmene.

Nam lahko zaupate, kaj je vplivalo na izbiro vašega študija?

Nekako sem čutil, da mi je strojništvo najbližje. Že v otroških letih me je zanimala raznovrstna mehanizacija, kako deluje, se upravlja … Gre za nekaj otipljivega, kar vidiš in česar se lahko tudi fizično dotakneš. Pri delu sem se pozneje srečal s konkretnimi napravami; najprej s parnimi in plinskimi turbinami, v okviru HESS pa še z vodnimi turbinami.

V službi ste zadolženi za obratovanje in vzdrževanje. Kaj vam bolj leži?

Zanimivo vprašanje. Ne morem se opredeliti ne za eno, ne za drugo. Imamo službo obratovanja in vzdrževanja O&V in to je ena služba. Na to gledam kot na neločljiv proces, ki gre z roko v roki.

Kaj pomeni rekordna proizvodnja za vaše podjetje?

Mi smo odvisni od hidrologije. Maja letos je bila nad povprečjem, tako da so bili agregati oziroma vsa oprema skoraj večino časa na polnem obratovanju. Naša naloga je, da takrat, ko je voda na voljo, to v največji meri izkoristimo, pri čemer smo bili tudi uspešni. Posledica je bila rekordna proizvodnja. O rekordih sicer ni hvaležno govoriti, je pa rekord dokaz, da je naša oprema sposobna in zmožna obratovati, zanesljiva tudi v tako zahtevnejših hidroloških okoliščinah, da smo sposobni izpolnjevati zahteve proizvodnje. Vendar pa rekord ni le posledica majske proizvodnje, pač pa je rezultat dolgoročnega dela celotne ekipe na področju vzdrževanja. Tako se dosežeta zanesljivost in varnost obratovanja na najvišji možni ravni.

Kakšna je sicer hidrologija zadnja leta?

Je kakršna je, moramo se ji prilagoditi. Želimo si, da bi bila povprečna hidrologija dovolj visoka in konstantna, da bi dosegali čim višjo proizvodnjo. Podatki kažejo, da v zadnjem obdobju nihanja pretokov postajajo čedalje pogostejša, imamo suho obdobje, naslednji dan pa že lahko povišan vodostaj in izredne razmere. Tudi v prihodnje se bomo tej dinamiki z našim načinom dela morali še naprej prilagajati, če želimo izpolnjevati zahteve po prilagodljivi proizvodnji, ki bodo v prihodnosti še ostrejše. Vnaprej moramo biti pripravljeni. Hidrologija je izhodišče, po katerem se moramo ravnati. To pomeni, da bo tudi več izrednih razmer, ni pa nujno, da bodo to ekstremne vode. Zadnje take, nad 3.000 m³/s, so bile leta 2010, v zadnjem obdobju pa nismo presegli niti 2.000 m³/s.

Koliko vas je v službi in kakšnih profilov?

Trenutno nas je 26. Smo vitko organizirani in se sproti prilagajamo zahtevam po obratovanju in proizvodnji, pa tudi vzdrževalne aktivnosti prilagajamo zahtevam proizvodnje. Ker so maja agregati stalno obratovali, smo tako vzdrževalne aktivnosti zamaknili oziroma izvajali le tekoče vzdrževanje, kar je pač potrebno za zagotavljanje varnosti, medtem ko smo revizije in remonte zamaknili. V službi so trije ključni profili: inženirji in tehniki obratovanja in vzdrževanja (O&V), operaterji HE in vodstveni kader, vodja inženiringa O&V in vodja operative O&V. Vsi skupaj predstavljajo strokovno homogeno strukturo, ki obvladuje hidroelektrarne v vseh pogojih in razmerah, prav tako pa vzdržujejo pripadajoče pretočne akumulacije. V okviru optimizacije delovnih procesov smo pred dobrima dvema letoma ustanovili inženiring O&V. Ti so skrbniki opreme, ki v sodelovanju s tehniki predpisujejo vse potrebne posege, na tehnični ravni načrtujejo in vodijo izvedbe modifikacij, planirajo stroške in aktivnosti investicijskega vzdrževanja.

Kako delujejo hidroelektrarne, imate kaj posadke?

Tri delujejo brez posadke, to so HE Boštanj, HE Arto-Blanca in HE Krško. Te se neposredno upravljajo iz centra vodenja GEN energija. Na HE Brežice je stalna posadka, saj se ta HE upravlja v lokalnem režimu, hkrati pa ta posadka nadzoruje delovanje daljinsko vodenih gorvodnih HE.

Nam lahko razložite, kaj so vaše naloge vodje službe?

Večinoma gre za naloge načrtovanja in nadzorovanja proizvodnje; od samega dela oziroma nadzor nad delom, koordinacija, planiranje stroškov ter investicij O&V, usklajevanje tekočih aktivnosti. Dolgoročno pa seveda razvoj področja O&V.

Kakšna znanja so za to potrebna?

Ustrezna strokovna znanja, drugače pa znanja z vidika vodenja in motiviranja ljudi, prepoznavanja, kdaj bi lahko zašli v določena nesprejemljiva tveganja ter njihovo obvladovanje, reševanje, oziroma svetovanje pri reševanju. Kar se naše službe tiče, gre za tveganja za zanesljivost proizvodnje in zagotavljanja varnosti. Ta tveganja je treba nenehno preverjati glede na razmere, nove okoliščine, in jih tudi na novo opredeliti. Tako je bilo lani z epidemijo, ki je močno vplivala na naš način dela.

Kje ste pridobili managerska znanja?

Udeležil sem se več izobraževanj z vidika motiviranja ljudi, obvladovanja kritičnih in stresnih situacij, obvladovanja odnosov. Vsak človek ni za vsako delovno mesto, zato je pomembno znati prepoznati njegove tipične značilnosti in ga usmeriti na ustrezno mesto, da lahko tim uspešno deluje kot celota.

Ali lahko ocenite, koliko časa vam vzame strokovno in koliko managersko delo?

Več je managerskega dela, recimo 80 : 20.

Na koliko časa izvajate remonte na HE? Ali to počnete sami?

Remonti in druga vzdrževalna dela se prilagajajo hidrologiji in zahtevam proizvodnje. Remonti se izvajajo na agregatih. Vsak agregat pride na vrsto za remont vsako tretje leto. Ker imamo na vsaki HE po tri agregate, remont poteka vsako leto. Remonte večinoma izvajamo sami, le za določena strokovna znanja, tj. za specialne storitve, najemamo zunanje izvajalce.

Kaj so običajna vzdrževalna dela na HE ter kaj se dela v revizijah in remontih?

Med običajna vzdrževalna dela štejejo dnevni obhodi in manjša popravila. Imamo napisane protokole, po katerih se dnevno preverjajo stanja posameznih naprav, skladno s predpisano periodiko. S tem dobimo osnovne informacije o stanju naprav neposredno s terena. Preostali del informacij in podatkov pridobimo iz tehnološkega informacijskega sistema (TIS), ki je vzpostavljen prav za ta namen in do katerega imajo dostop vsi skrbniki in tudi operativno osebje. Izvedba revizij in remontov naprav in opreme je vnaprej planiran proces, katerih izvedba se prilagaja že prej omenjeni hidrologiji in zahtevam proizvodnje. Pri revizijah gre za podrobnejše preglede naprav in opreme na letni ravni, v okviru katerih se preverjata stanje in ustreznost njihovega delovanja. Praviloma trajajo pet delovnih dni. Pri remontu gre za večji poseg, v okviru katerega se izvede podrobnejši pregled vse opreme, ki je v stiku z vodo (gonilnik, vodilne lopate, pretočni trakt …), in drugih vitalnih delov agregata (hidravlični sistemi, servomotorji, generator …). Traja praviloma dva tedna. Večja popravila in sanacije obravnavamo in načrtujemo posebej.

Kaj so izredne razmere in kako jih obvladujete?

Izredne razmere so ene izmed predhodno omenjenih tveganj, ki vplivajo na proizvodnjo. Njihovo obvladovanje je sistemsko urejeno. Ko govorimo o izrednih razmerah, imamo v mislih visoke vode, torej pretoke, narasle na 500 m³/s in s tendenco naraščanja. Takrat je treba vse HE prevzeti v lokalno vodenje, kar pomeni, da se osebje razporedi po elektrarnah in jih upravljajo v lokalnem režimu, in ne več iz centra vodenja. Gre za usklajeno in koordinirano delovanje, ki se dodatno nadzoruje iz HE Brežice. Tu je nameščena tudi ustrezna oprema (oddaljene delovne postaje daljinsko vodenih HE, videonadzor celotne verige itd.), s pomočjo katere se spremlja stanje celotne verige hidroelektrarn družbe HESS. Letos smo nadgradili tudi sistem komunikacije celotne verige HE, s pomočjo katerega osebje prek radijskih postaj hkrati komunicira in javlja stanje na posameznih objektih.
V primeru napak, odstopanj in okvar imamo na voljo lastno mobilno interventno skupino, ki se oblikuje glede na naravo napake in ukrepa skladno s potrebami.

Kaj počnete ob slabi hidrologiji?

To je čas za intenzivno izvajanje vzdrževalnih del, remontov in revizij, izobraževanj osebja pa tudi koriščenja dopustov.

Kaj bo za vašo službo pomenila nova HE Mokrice?

Predvsem bi pomenila zaključek večnamenskega državnega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ki je že od začetka zasnovan kot celota. Hkrati pa seveda zagotavljanje celovite protipoplavne zaščite na celotnem spodnjesavskem območju, bogatenje podzemne vode in uravnavanje podtalnice ter vzpostavitev pogojev za plovnost.
Z vidika procesa O&V bo zagotovljena projektno predvidena fleksibilnost proizvodnje celotne verige hidroelektrarn, razširil se bo tudi obseg vzdrževalnih del in povečala zahtevnost obvladovanja izrednih razmer.

Koliko bodo zaposleni iz vaše službe sodelovali pri projektu HE Mokrice?

Že sodelujejo. Tako je od prve HE naprej, gre za kontinuiteto. Sodelujejo pri sami izgradnji oziroma testiranjih, ko gre nova HE v obratovanje in vzdrževanje. Vse izkušnje, ki jih pridobimo s preteklim delom, prek novih in izpopolnjenih rešitev vgradimo v vsako naslednjo elektrarno. Vse tehnične rešitve za HE Mokrice so znane, prav tako tudi načini obratovanja, vzdrževanja, obvladovanja visokih voda. Na HE Mokrice smo dejansko že pripravljeni. Zgodnje vključevanje osebja O&V v projekt izgradenj posameznih HE se nam je v praksi pokazal kot zelo učinkovit model.

Kaj je za vas izziv?

Izziv je nekaj novega, ne rutinskega. Zame je izziv uspešno reševanje konfliktov, ki se stalno pojavljajo. Ko skušaš tudi z lastnim zgledom pokazati pot in deluješ kot mediator. Pogosto tehnika ni bistvenega pomena, ni vedno v ospredju, ampak so bistveno pomembnejše človeške socialne veščine, kako pristopamo k posamezni problematiki. Tudi poznavanje posameznikov, vključenih v te procese. Vse to mora voditi k uspešnemu rezultatu, želenemu cilju. To je nagrada samemu sebi, da se dokažeš, da ti je nekaj uspelo uspešno izvesti.

Torej lahko rečete, da ste se našli v tem delu?

Lahko, čeprav je moje delovno področje – energetika v osnovi konservativna in nekako tudi mora biti, saj govorimo o varnosti, zanesljivosti proizvodnje, ki širše vpliva na celotno družbo. Se pa tudi tu dogajajo velike spremembe, predvsem na področju upravljanja in digitalizacije delovnih procesov, ki jim moramo slediti. Tu je še veliko možnosti in poti za izboljšave. To so še dodatni izzivi.