V Sloveniji dovolj znanja za izvedbo projektov pametnih omrežij

Osrednja pozornost je bila letos namenjena konkretnim korakom k uresničevanju strategije o pametnih omrežjih, zbrani pa so lahko prisluhnili tudi prispevkom domačih in tujih strokovnjakov na tem področju.

V uvodnem nagovoru je Jože Dimnik z Ministrstva za infrastrukturo predstavil delo, ki ga je vlada že naredila na področju pametnih omrežij. Prvi je partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko skupnostjo iz leta 2014, katerega posledica je program za izvajanje evropske kohezijske politike, v okviru katerega bo vlada sofinancirala pametna omrežja in napredne merilne sisteme. Poleg tega je vlada sprejela uredbo o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije v okviru dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije (SODO). Pomembna je zato, ker je v njej definirala osnovne pojme in SODO naložila, da mora napredne merilne sisteme graditi tako, da bodo te storitve omogočene vsem. Vlada je sprejela tudi odločitev, da bo vsem odjemalcem omogočila širokopasovni dostop do interneta, s čimer se bodo pametna omrežja lahko še dodatno razvijala. Izzivi, ki vlado še čakajo, pa so v standardu, saj imamo še znaten del prebivalstva na meji ali pa blizu revščine, zato si zagotovo sodobnih tehnologij ne morejo privoščiti. Velik izziv pa je tudi cena električne energije, ki je ta hip tako nizka, da ne spodbuja varčevanja z energijo.

Predsednik tehnološke platforme za pametna omrežja, ki letos obeležuje deseto leto svojega delovanja, Igor Papič je poudaril, da je v teh letih Slovenija dosegla veliko. Dosegla je namreč drugo mesto v Evropi (za Dansko) po številu oziroma obsegu investicij na področju pametnih omrežij na prebivalca. Izredno pomembno vlogo pri tem ima slovenska industrija, slovensko elektrogospodarstvo in tudi raziskovalno-razvojne inštitucije, ki so sodelovali in še vedno sodelujejo pri številnih domačih in evropskih projektih. Ko se je že lani poleti, ko je bila končana študija izvedljivosti projekta, zdelo, da bo projekt slovensko-japonskega partnerstva NEDO stekel, se je zataknilo. Takrat je k reševanju tega problema izredno konstruktivno pristopil ELES in, kot je poudaril, je izredno vesel, da so priprave na projekt zopet stekle. Tovrstna konferenca je po njegovem mnenju priložnost, da pokažemo, da imamo v Sloveniji dovolj znanja, tehnoloških rešitev in tudi organizacijskih sposobnosti, da uspešno izvedemo ta demonstracijski projekt in utrdimo mesto Slovenije na tej lestvici, ki je že sedaj visoko.

Kot je dejal Uroš Salobir iz Elesa, družba podpira konferenco, ker verjame v raziskave, inovacije, razvoj in pametna omrežja. ELES je v preteklih letih vložil veliko naporov v to, da bi v podjetju ustvaril močno raziskovalno ekipo, brez katere danes ne bi mogli izvajati tako težkih projektov, kot so: SUMO, FutureFlow, SINCRO.GRID in ne nazadnje tudi NEDO. Pri tem se je ELES naučil predvsem, da pametnih omrežij ne moremo graditi na svojem dvorišču, da je ključ za razvoj pametnih omrežij v podjetju v odpiranju, sodelovanju in v iskanju sinergij v širši okolici, v kateri deluje.

Uvodoma predstavljeni tudi nekateri zanimivi pogledi iz tujine

Udeležence posveta je uvodoma nagovoril tudi vodja evropskega projekta Grid+Storage Eric Peirano, ki je podrobneje predstavil aktualna dogajanja na tem projektu. Kot je dejal, se je EU odločila, da temeljito posodobi svoj raziskovalni program s področja pametnih omrežij in hranilnikov energije, saj so bile sprejete nekatere nove zaveze in postavljeni novi, še zahtevnejši, energetsko podnebni cilji, ki pred raziskovalce postavljajo tu i nove izzive. V ospredju raziskav sicer ostajajo ključne zahteve, kot so zanesljivost, solidarnost, vzpostavitev enotnega trga in povečanje energetske učinkovitosti, pri čemer pa si EU želi dobiti vodilno vlogo pri razvoju novih tehnologij s področja izrabe obnovljivih virov in tudi shranjevanja energije. Za raziskave s teh področij je na voljo tudi precej evropskih sredstev, in sicer naj bi za razvoj novih tehnologij bilo v letu 2017 na voljo 18 milijonov evrov, za demonstracijske projekte 65 milijonov in podporo raziskovalnim in razvojnim strategijam 28 milijonov evrov. Kot je dejal, je omrežje hrbtenica elektroenergetskih sistemov, zato bi morali sistemski operaterji, ki imajo najboljši pregled nad dogajanjem v omrežju prevzeti krmilo pri raziskovanju in uvajanju novih tehnologij. V okviru projekta Grid+Storage so sicer bolj opredeljeni novelirani dolgoročni cilji na področju uvajanja pametnih omrežij, vsebuje pa tudi nekaj konkretnih nalog, ki čakajo sistemske operaterje. Podrobnejše naj bi vsebino tega projekta oziroma predlagane smernice s področja raziskav in razvoja za obdobje 2016 do 2018 na evropski ravni predstavili v kratkem, pri čemer bo ta dokument šel tudi v javno razpravo. Eric Peirano je zato navzoče, pa tudi vse druge zainteresirane, pozval naj se aktivno vključijo v razpravo in pomagajo poiskati najboljše rešitve.

Zanimiva je bila tudi predstavitev Thomasa Drizarda iz francoske družbe ERDF ki je podrobneje predstavil projekt Nice grid, ki so ga v več evropskih državah zagnali leta 2011 in je trajal pet let. Kot je povedal,  je Francija za ta projekt izbrala zanimivo območje ob mediteranski obali, ki je glede oskrbe z električno energijo v 90-odstotkih odvisno od dobav iz omrežja in ima le za 10 odstotkov lastnih proizvodnih zmogljivosti, pa še te večinoma v razpršenih virih oziroma sončni energiji. Zato je bila glavna tarča raziskav, kako vključiti te nestabilne proizvodne vire v omrežje in zagotoviti nižanje konic porabe ter vključitev porabnikov v procese obvladovanja sistema. Poleg tega so preizkusili tudi možnost otočnega obratovanja določenega števila odjemalcev, pri čemer jim je brez večjih težav uspelo zagotoviti nemoteno peturno otočno obratovanje. Izkušnje, ki so si jih ob tem nabrali, bodo koristno uporabili pri načrtovanju novih omrežij, pri čemer je sodelovanje v takšnih mednarodnih projektih označil za zelo dragoceno pridobitev za vse udeležence projekta.

Fotografije: Vladimir Habjan