V Sloveniji lani postavili 2.496 novih sončnih elektrarn

V Sloveniji smo v letu 2019 postavili 2.482 majhnih sončnih elektrarn, ki so vključene v shemo za samooskrbo, njihova skupna moč je 30,68 MW. V primerjavi z letom 2018 to predstavlja kar 233-odstotno povečanje. Po podatkih Agencije za energijo smo lani na električno omrežje priklopili tudi 14 sončnih elektrarn, ki so vključene v sistem odkupnih cen. Njihova skupna moč znaša 1,5 MW. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 8038 sončnih elektrarn v skupni moči 313 MW, piše v letnem pregledu slovenskega fotovoltaičnega trga, ki so ga pripravili na Slovenskem portalu za fotovoltaiko.

Podobno kot v prejšnjih letih je tudi lani Agencija za energijo objavila dva razpisa za projekte proizvodnih elektrarn na obnovljive vire energije za vstop v podporno shemo. Izbranih je bilo 51 projektov v skupni moči 39,8 MW. Med sončnimi elektrarnami je bilo izbranih 15 projektov v skupni moči 3,5 MW. Povprečna in minimalna ponujena cena proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn je bila 75,71 evra za megavatno uro oziroma 66,40 evra za megavatno uro.

Za podpore proizvodnji električne energije iz OVE je bilo lani skupno izplačanih 123 milijonov evrov, od tega so sončne elektrarne dobile 50,3 odstotka oziroma 61,9 milijona evra. V primerjavi z letom prej se je višina izplačanih podpor lani znižala za devet odstotkov (pri sončnih elektrarnah za 1,4 odstotka).

Delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn se je lani glede na leto 2018 povečal na raven iz leta 2017, to je na 1,8 odstotka, kar je posledica nižje skupne proizvodnje električne energije. Sončne elektrarne so proizvedle 268 GWh elektrike in na njihov račun smo prihranili 147 kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida.

Sončno obsevanje je v lanskem letu rahlo presegalo povprečje zadnjih deset let. V Ljubljani je po podatkih Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko znašalo 1265 kilovatnih ur na kvadratni meter in je bilo za 1,5 odstotka višje kot v predhodnem letu. Vrednosti sončnega obsevanja se višajo, povprečno na vodoravno površino vsako leto prejmemo 5,8 vatne ure na kvadratni meter več sončne energije.

Med vodilnimi podjetji v slovenski fotovoltaični industriji v pregledu navajajo Bisol Group in ETI Elektroelement. Največje spremembe so opazili na področju inštalacije in vzdrževanja sončnih elektrarn, kjer po oceni največji tržni delež obvladuje podjetje Gen-i. Izpostavili so tudi družbo Metrel, ki proizvaja in trži merilne naprave na področju fotovoltaike. Število zaposlenih v panogi ocenjujejo na 200 do 300, se je pa lani njihovo število zaradi povečanega povpraševanja na področju sončnih elektrarn v samooskrbi povečalo. V raziskovalnem sektorju na področju fotovoltaike deluje večja raziskovalna ekipa na Univerzi v Ljubljani (20 zaposlenih) in nekaj manjših skupin oz. posameznih raziskovalcev na različnih fakultetah univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici.(ja)