V Termoelektrarni Šoštanj maja zaznamovali nekaj obletnic
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

V Termoelektrarni Šoštanj maja zaznamovali nekaj obletnic

V Šoštanju se je natanko pred šestdesetimi leti začela izgradnja 1. faze Termoelektrarne Šoštanj, 16. maja leta 1956, pa so blok 1 prvič sinhronizirali z omrežjem. Septembra istega leta je bil sinhroniziran še blok 2 in oba skupaj sta zmogla moč 60 MW. Že naslednje leto so se začele priprave na 2. fazo izgradnje, ki je bila končana decembra 1960, s sinhronizacijo bloka 3, zmogljivosti 75 MW. Leta 1972 je sledila 3. faza izgradnje TEŠ s sinhronizacijo 275 MW bloka 4 in leta 1978 še 4. faza z 345 MW blokom 5. Letos se zaključuje 5. faza izgradnje TEŠ z blokom 6, ki bo s svojo močjo 600 MW postopoma nadomestil obstoječe dotrajane bloke.
Kot je znano, sta bila bloka 1 in 2 že trajno ustavljena, letos pa bodo ustavili tudi blok 3. Njegova življenjska doba se je zaradi strokovnega in učinkovitega upravljanja ter rednega sprotnega vzdrževanja, podaljšala za več kot 20 let. Do začetka tega leta  je v vsej svoji življenjski dobi obratoval 346.898 ur (zahodnoevropsko povprečje za takšno proizvodno enoto je približno 200.000 obratovalnih ur)  in v tem času proizvedel 18,8 milijard kWh električne energije. V mnogih desetletjih svojega delovanja je blok 3 zelo uspešno odigral eno izmed osrednjih vlog v šoštanjski termoelektrarni.  Ekipa strokovnega kadra, ki skrbi za uspešno delovanje bloka 3, se že dodatno strokovno izpopolnjuje, da bo uspešno prevzela upravljanje bloka 6, ki bo iz vseh vidikov boljši, učinkovitejši in okolju prijaznejši.   
Sicer pa imajo prostor in lokacija ustavljenih blokov 1. in 2. faze TEŠ za zaposlene poseben čustven in tudi zgodovinski pomen. Kot pravijo v tremoelektrarni Šoštanj, so bili zgrajeni v času, ko je bila električna energija cenjena in spoštovana. Sijoča žarnica je bila mali čudež in elektrika v vtičnici ni bila samoumevna. Prostor turbinske strojnice blokov 1, 2 in 3 je obložen z marmorjem in naprave so večinoma izdelane ročno, tako da vsakemu, z odnosom do tehnične zgodovine, zaigra srce, ko vstopi v ta mogočen prostor in nehote pomisli na imeniten muzej v srcu elektrarne.
O prihodnosti teh prostorov v TEŠ še razmišljajo, ob 58-letnici prve sinhronizacije pa so  študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljeni, s pomočjo prof. dr. Blenkuša in demonstratorjev, pripravili arhitekturno delavnico in na njej prikazali izvirne ideje za uporabo energetsko industrijskih prostorov v TEŠ. Še posebej zanimive so bile možnosti uporabe prostorov za lokalno prebivalstvo, ki s Termoelektrarno živijo že vrsto desetletij, in za potrebe mladih, ki so prihodnost Saleške doline in vseh nas. (bj)
Previous Article Ivan Pohorec ostaja na čelu Premogovnika
Next Article SODO načrtuje hitre polnilnice za E-vozila
Print
1714