V Velenju potekal tradicionalni rudarski praznik
Na Mestnem stadionu Velenje so 3. julija izvedli jubilejni, že 60. Skok čez kožo, ki so ga morali lani zaradi ukrepov povezanih s Covidom žal odpovedati. V rudarski stan so tokrat sprejeli 42 novincev, čez kožo pa so znova skočili tudi upokojeni rudarji, ki so svoj skok prvič opravili pred šestdesetimi leti, ko je bil v Velenju prvi Skok čez kožo. Doslej so sicer v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.825 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. V soboto pa se je tej množici, kot rečeno, pridružilo še 42 novincev.
Častni skok je letos izvedel mag. Albin Vrabič, ki je na vzgojno-izobraževalnem področju pustil močno sled in je zgled učinkovitega sodelovanje med šolstvom in gospodarstvom. Kot učitelj strokovnih predmetov strojništva je namreč prepoznal pomembnost povezave izobraževanja z industrijo in gospodarstvom ter skupaj s Premogovnikom Velenje kreiral programe, učne načrte, učbenike, celotno praktično izobraževanje in usposabljanje dijakov v premogovniku. Ima tudi zasluge za uvedbo vajeniškega sistema, ki je v Premogovniku Velenje že leta primer dobre prakse, v Sloveniji pa se uveljavlja šele v zadnjem obdobju. O njegovem izjemnem prispevku pričajo številna priznanja – Šilihovo priznanje za posebne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu, priznanje za učinkovito, kakovostno in uspešno vodenje Srednje strojne šole, priznanji Primus – zaslužni ravnatelj in učitelj svetnik ter nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju srednjega šolstva, ki so mu jo podelili lani.
Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je v svojem nagovoru izpostavil, da je letošnje leto bolj kot vse drugo zaznamovalo iskanje letnice, ko bo Premogovnik Velenje prenehal z izkopavanjem premoga. »Nadejam se, da bomo znali prisluhniti vsem deležnikom, predvsem pa stroki, ter si postavili cilje, ki bodo zmagovalni za vse vpletene. Danes še nimamo jasnega odgovora, kdaj se bo to res zgodilo. Država bo še naprej potrebovala energijo, verjamem, da jo bomo del pridobivali tudi s pomočjo premoga. Prepričan sem, da bomo znali najti prave odgovore tudi za izzive prihodnosti. Da bomo znali najti in ustvarjati tudi druge dejavnosti in delovna mesta, ki nam bodo zagotovila dostojna življenja. Sleherni od nas gradi in soustvarja po svojih najboljši močeh, še posebej uspešni pa smo, kadar stopimo skupaj. Da v 146 letih obratovanja nismo sedeli križem rok, kaže tudi to, da je Premogovnik Velenje, poleg pridobivanja premoga, vso svojo zgodovino skrbel za sanacijo degradiranih površin z lastnimi viri in to brez proračunskega denarja. Tako Premogovnik Velenje kot Termoelektrarna Šoštanj sta tako v preteklosti že izvedla temeljito ekološko sanacijo, njun vpliv na okolje se je bistveno zmanjšal, Šaleška dolina pa velja, predvsem zaradi daljinskega ogrevanja, ki ga zagotavlja TEŠ, za eno od območij z najčistejšim zrakom v Sloveniji.
V Premogovniku Velenje podpiramo prehod v brezogljično družbo, hkrati pa zagovarjamo stališče, da moramo pri tem zasledovati realne cilje, ki bodo skladni z načeli pravičnega prehoda. Premogovnika ne moremo zapreti iz danes na jutri, ampak po zaključku odkopavanja potrebujemo še najmanj dekado dve, da lahko uspešno saniramo površino, likvidiramo jamske objekte in premogovnik dokončno zapremo. Pomembno je, da v luči dogovorov, ki prihajajo, na novo določimo strategijo Premogovnika in pripravimo nabor projektov, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji v Šaleški dolini, ter določimo optimalni scenarij odkopavanja premoga v prihodnje. Upamo in želimo si, da bodo odločevalci pred dokončno potrditvijo letnice poleg okoljskih upoštevali tudi tehnične in socialne vidike Premogovnika Velenje in njegovih hčerinskih družb. Ne glede na vse pa je treba čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika, ki mora zagotoviti ustrezne vire financiranja zapiranja, sanacije okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v Premogovniku Velenje in TEŠ, ter pripraviti tudi Zakon o prestrukturiranju regije SAŠA. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, na kateri je lokalno prebivalstvo vajeno živeti v sožitju z energetiko. Premogovnik Velenje je skupaj s Termoelektrarno Šoštanj, povezanima družbama Holdinga Slovenske elektrarne, tudi v času najhujše epidemije ves čas zagotavljal nemoteno in zanesljivo oskrbo z domačo električno energijo. Kljub trendom po prehodu v nizko- oziroma ogljično nevtralno družbo, ki se nakazujejo tako v svetu kot doma, je še vedno pomemben steber slovenske energetike. Prebivalci in okolje v Šaleški dolini smo torej v preteklosti že plačali precejšnjo ceno zaradi proizvodnje električne energije, saj je bila dolina močno onesnažena. Nepravično bi bilo, da bi zaradi politike globalnega onesnaževanja morali ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji, saj kar tretjina električne energije prihaja iz te doline, v sušnih obdobjih pa včasih celo polovica.
V dolini imamo veliko tehnološkega znanja in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive. Premogovnik se že več kot deset let uspešno prijavlja na različne evropske in slovenske razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, ki smo jih uporabljali v raziskovalne namene na področju rudarstva, tehnologij, varnosti zaposlenih in izobraževanja. Obstoječo raven razvojnega dela želimo nadgraditi in vanj vključiti čim večje število zaposlenih, še posebej nove, mlade kadre. Ker tudi v prihodnosti vidimo potenciale na področju razvojno-raziskovalnih projektov smo pridobili certifikat Evropskega združenja za certificiranje in akreditiranje, kar pomeni, da imamo usposobljen kader za vodenje evropskih projektov v matični državi ali katerikoli drugi državi v Evropski uniji,« je sklenil svoja razmišljanja dr. Rošer. (bj)
992
| Avtor fotografij: | Slobodan Mrkonjič |