Veleprodajne cene električne energije in plina strmo navzgor
Kot ugotavljajo na Agenciji, je bilo na veleprodajnem trgu električne energije in plina v prvi polovici leta 2021 zaznati precejšnje naraščanje cen, na njihovo rast pa je vplivalo več dejavnikov. Med njimi gre pri električni energiji izpostaviti predvsem okrevanje gospodarstev in s tem povečano globalno povpraševanje po primarnih energentih in električni energiji. Na cene je vplival tudi padec proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v prvi polovici leta (predvsem vetrne energije v severni Evropi), ki se je nadomeščal s povečano proizvodnjo v premogovnih in plinskih elektrarnah. Pri proizvodnji električne energije iz fosilnih virov, kot sta premog in plin, je na proizvodno ceno močno vpliva tudi cena emisijskih kuponov. Zaradi vseh naštetih dejavnikov so v prvi polovici leta veleprodajne cene električne energije že presegle raven cen, ki so jo imele pred začetkom epidemije covida-19.
Podoben trend rasti cen je bilo zaznati tudi na področju zemeljskega plina, podražitve pa je spodbudilo večje globalno povpraševanje po zemeljskem plinu, manjši uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi, rast porabe zemeljskega plina in padec njegove proizvodnje ter manjša napolnjenost evropskih skladišč plina v primerjavi z lanskim letom.
Trend rasti cen ključnih energentov se nadaljuje tudi v jesen
Kot so zapisali na Agenciji za energijo, je bilo v prvi polovici leta zaznati naraščanje cen električni energije tako pri pasovni kot vršni energiji. Tako je na domači borzi BSP-Southpool povprečna cena za pasovno energijo v letu 2020 znašala 37,55 €/MWh, v letu 2021 pa je narasla na povprečno 70,96 €/MWh1, da bi v avgustu zrasla celo na 105,47 €/MWh. Poglavitni razlog za povečano povpraševanje so bile poleg okrevanja evropskega gospodarstva tudi podnebne spremembe oziroma z njimi povezano povečano povpraševanje po električni energiji v spomladanskih mesecih za potrebe ogrevanja, v poletnih pa za potrebe hlajenja. Mednarodna agencija za energijo IEA denimo ocenjuje, da se je samo v Franciji temperaturno odvisni odjem povečal kar za 33 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta prej. Na dvig cene električne energije so vplivale tudi spremembe pri proizvodnji električne energije, saj je bil v Nemčiji, kjer je veleprodajni trg električne energije najlikvidenjši v Evropi, v prvem polletju zaznan precejšen padec proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (za 8,2 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem). Na drugi strani je bilo proizvedene več električne energije iz fosilnih virov, in sicer v premogovnih elektrarnah za 6,5 odstotka in v plinskih elektrarnah za1,3 odstotka, povečano povpraševanje po teh dveh energentih na globalni ravni pa je vplivalo tudi na višanje končnih cen električne energije. Poleg tega so proizvodne cene iz premogovnih in plinskih elektrarn v prvi polovici leta močno zaznamovale tudi cene emisijskih kuponov, ki jih morajo proizvajalci zakupiti zaradi povzročenih izpustov emisij med samo proizvodnjo električne energije. Podobno, kot v primeru premoga in plina, je tudi na trgu emisijskih kuponov v prvi polovici leta prevladal bikovski trend. Rast cene emisijskih kuponov je vzpodbujalo predvsem povečano povpraševanje po emisijskih kuponih, ki je bilo posledica že omenjenega okrevanja gospodarstva, povečane proizvodnje električne energije iz fosilnih virov, ambiciozne podnebne politike evropske unije in začetka četrte faze trgovanja z emisijskimi kuponi, kjer je dodeljevanje brezplačnih emisijskih kuponov strožje, hkrati pa je na voljo manj emisijskih kuponov.
Kot izpostavljajo v Agenciji za energijo, kratkoročno ni moč pričakovati, da se bo trend rasti cen na veleprodajnem trgu električne energije končal, saj smo tudi v drugi polovici leta priča nadaljnji rasti cen emisijskih kuponov, zemeljskega plina in premoga, ki dosegajo celo rekordne ravni. Zaradi vsega naštetega je, kot poudarjajo na Agenciji, moč pričakovati, da se bodo veleprodajne cene v kratkem prenesle tudi na maloprodajni trg, saj v Evropi praviloma velja, da se cene iz veleprodajnih trgov na maloprodajni trg v večini prenesejo v obdobju med 6 in 12 meseci.
850