Velik korak za Slovenijo

Jože Špiler

Strokovnjak za jedrsko energijo in član Upravnega Odbora združenja evropskih elektrogospodarskih podjetij za nove jedrske elektrarne.

»Odločitev o gradnji jedrske elektrarne v Sloveniji je sprejela vlada Staneta Kavčiča, ena najboljših vlad v zgodovini Slovenije. Sedanja vlada ima tako pred sabo izjemno priložnost, da pokaže odgovornost do vzdržnega energetskega razvoja Slovenije.«

Z jasno zastavljeno strategijo bo moral energetski koncept Slovenije ponuditi predvidljiv, realen in zanesljiv okvir za delovanje zdrave družbe in gospodarstva. Slovenija se, tako kot tudi druge evropske države, ne more izogniti sodobnim globalnim izzivom, ki so povezani z energijsko oskrbo, konkurenčnostjo in varovanjem okolja, prav tako pa se ne more izogniti mednarodnim obveznostim glede učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije. Predlogi oskrbe z energijo samo z obnovljivimi viri ne upoštevajo omejitev v času, prostoru, naravnih danosti, razpoložljivih sredstev ter nuje po zagotavljanju konkurenčnosti. Za razvoj družbe pa je pomembno, da se spremenijo prioritete in se prednostno investira v tiste vire, ki hkrati v največji meri zadostijo zahtevam energetske »trileme«.

Velik delež jedrske energije v energetski mešanici je optimalen način za doseganje ciljev vzdržnega razvoja ter energetske, okoljske in ekonomsko socialne varnosti. Treba se bo usmerjati v iskanje strategije, s katero bomo s pravo izbiro energetskih virov dosegli tako cenovno dostopnost kot tudi zanesljivost in varnost oskrbe z energijo, ki bo temeljila na načelih okoljske trajnosti oziroma vzdržnosti.

Domače in tuje izkušnje ter usmeritve k trajnostnemu razvoju jasno nakazujejo, da je dodatna proizvodnja električne energije iz jedrske elektrarne optimalna rešitev. Na pomembno vlogo jedrske energije opozarja tudi stališče nobelovcev ter nedavno odprto pismo okoljevarstvenikom, ki ga je podpisalo 75 univerzitetnih profesorjev in znanstvenikov iz celega sveta, predvsem biologov in strokovnjakov za okolje. Med drugim pozivajo naravovarstvenike, naj pretehtajo prednosti in pomanjkljivosti različnih virov energije na osnovi objektivnih dokazov in pragmatičnih kompromisov, namesto da vztrajajo na idealistični percepciji »zelenega«.

Odločanje o energetskem konceptu naj bo celovito, tehnološko nevtralno, transparentno in strokovno utemeljeno. Dolgoročna napoved porabe primarne energije in porabe električne energije mora upoštevati cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Zaradi učinkovite rabe se poraba primarne energije ne bo povečevala, delež električne energije pa se bo podvojil. Širitev deleža obnovljivih virov je potrebna, vendar energetika nima pravice s tisočimi malimi elektrarnami prekomerno degradirati prostor in okolje ter tako odvzemati možnost razvoja drugim sektorjem.

Da bi dosegli optimalno energetsko mešanico glede na vzdržen razvoj družbe in naravne danosti, so potrebne odločitve na podlagi dejstev. Zaradi enotne evropske zakonodaje na področju jedrske energije se bo Slovenija lažje uprla nesprejemljivim ter pravno neutemeljenim političnim pritiskom sosednjih držav, pri gradnji JEK 2 pa se bo lahko naslonila na evropski zakonodajni okvir.

Ali je slovenska družba že v tem trenutku sposobna racionalne presoje in sprejetja optimalne odločitve o prihodnjem energetskem razvoju, ki bo v dobrobit družbe kot celote, pa je vprašanje za milijon dolarjev.