Visoka razpoložljivost naprav

V Dravskih elektrarnah Maribor so naloge obratovanja in vzdrževanja hidroelektrarn organizacijsko združene v delovni enoti Obratovanje in vzdrževanje elektrarn, v kateri ob uvajanju sodobnih metod vzdrževanja skrbijo za njihovo zanesljivo obratovanje.

V preteklosti so na hidroelektrarnah delovale avtonomne skupine, ki so v celoti pokrivale potrebe za izvajanje operativnih nalog obratovanja in vzdrževanja posamezne hidroelektrarne. Objekti so bili 24 ur zasedeni s posadko. Kot je povedal Tomaž Markelj, vodja delovne enote Obratovanje in vzdrževanje elektrarn, so imeli na vsakem objektu (na teh so bile posadke 24 ur) skupino za obratovanje in skupine za vzdrževanje.

Z uvajanjem avtomatizacije in daljinskega vodenja se je težišče dela prevesilo v izvajanje nadzora obratovanja in rednega vzdrževanja ter obvladovanja visokih voda, ukinili so delovna mesta zaporničar, strojnik, stikalec, njihove funkcije pa so prevzeli vzdrževalci. Na večini objektov je stalna posadka navzoča samo v rednem delovnem času, stalna zasedba se uvede le še v času visokih voda oziroma v drugih izjemnih razmerah, ko je treba zaradi večjih tveganj z vidika zagotavljanja razpoložljivosti naprav, varnosti obratovanja in vplivov na okolje izvajati neposreden nadzor, upravljati z napravami lokalno ter učinkovito in hitro ukrepati.

Z reorganizacijo v letu 2007 so področji obratovanja in vzdrževanja na Dravskih elektrarnah združili v eno organizacijsko enoto. Reka Drava je v Sloveniji dolga 133 kilometrov, elektrarne so locirane od Dravograda do Formina, zato so vzpostavili tri vzdrževalne centre, in sicer na HE Vuzenica, Fala in Zlatoličje, vsak od njih pa pokriva tudi sosednje elektrarne. Odločitev o številu skupin je bila pogojena tudi z zagotavljanjem ustrezne dosegljivosti, pripravljenosti in odzivnosti v primeru obvladovanja visokih voda, ki je zelo dinamičen proces in zahteva stalno prilagajanje specifičnim razmeram.

Elektrarne so si zaradi fazne obnove po izvedbi in napravah različne, zato je izziv za zaposlene pri osvajanju nalog na več objektih večji in bolj izrazit. Združevanje ekip izvajajo postopoma, saj je za zaposlene to zahteven proces, ki zahteva dodatno usposabljanje, prevzemanje novih odgovornosti in nalog ter večjih obremenitev. Naloge obratovanja praviloma opravljajo elektrovzdrževalci, ki so dodatno usposobljeni kot upravljalci elektroenergetskih naprav, kadar pa niso razporejeni na izvajanje nalog upravljanja, so vključeni v vzdrževalne skupine. Delavci iz strojnega vzdrževanja se v izrednih razmerah vključujejo v skupine za čiščenje naplavin, za kar so potrebna dodatna funkcionalna znanja in usposobljenost za delo z žerjavi, čistilnimi stroji, motorno žago, za vožnjo tovornjaka in traktorja.

V vzdrževalnih centrih se izvajajo naloge priprave dela, ki vključujejo organizacijo dela v skupini HE, pripravo tehničnih podlag za nabavne postopke potrebnega materiala za vzdrževanje, opreme in rezervnih delov, vodenje operativne dokumentacije, zagotavljanje ukrepov za varno delo in požarno varstvo ter varstvo okolja. Vzdrževanje obsega izvedbo planiranih in neplaniranih vzdrževanj strojnih in elektro naprav ter splošno vzdrževanje, ki zajema urejanje okolice, vzdrževanje objektov ter reda in čistoče na samih objektih. Prizadevajo si, da čim večji obseg operativnega vzdrževanja in vlaganja v zanesljivost proizvodnje izvajajo v lastni režiji, po potrebi pa angažirajo tudi zunanje izvajalce.

V primeru alarmov, odpovedi in okvar ali ob razpadu elektroenergetskega sistema in v izrednih razmerah je izven rednega delovnega časa organizirano dežurstvo na domu. Na poziv dispečerja ali avtomatsko generiranih sporočil sistema SMS mora dežurni ustrezno posredovati ter prednostno zagotoviti lastno porabo in/ali sposobnost prevajanja pretoka.
Ko je zagotovljena varnost objekta, dežurni začne z iskanjem vzroka okvare in glede na ugotovitve začne z aktivnostmi za njeno odpravo. Napako lahko odpravi sam ali organizira aktiviranje dežurnih iz delovne enote Strokovna podpora in vzdrževalcev iz oddelkov strojnega in elektro vzdrževanja. Za podporo vzdrževanju uporabljajo informacijski sistem Maximo, z vpeljavo katerega so začeli leta 2000.

Kot je povedal Markelj, je njihova ciljna usmeritev zagotavljanje načrtovane razpoložljivosti pri gospodarnemu in zanesljivemu obratovanju elektrarn z optimalnimi stroški vzdrževanja. Rezultat njihove strategije vzdrževanja je med drugim porast znanstveno podprtega prediktivnega vzdrževanja z uvedbo sodobnih diagnostičnih tehnologij, kot so termovizija, monitoring vibracij in opletov, analize medijev z odvzemanjem vzorcev, nadzor in analiza delovanja zaščitnih naprav, daljinski dostop do nadzornih sistemov in vodenja ter uvedba modela CIM (splošni informacijski model) kot temeljnega semantičnega modela za modeliranje elementov in procesov elektroenergetskega sistema v okviru koncepta pametnih omrežij za potrebe vzdrževanja elektrarn. Za razvoj in vpeljavo novih vzdrževalnih strategij in metod so zadolženi inženirji delovne enote Strokovna podpora, ki z visoko usposobljenimi kadri razvijajo specifično inženirsko znanje vzdrževalnih tehnik.

Ob prenovi naših elektrarn smo pridobili dragocena specifična znanja in izkušnje

Tomaž Markelj, vodja delovne enote Obratovanje in vzdrževanje elektrarn

Kako to, da ste se odločili za združitev funkcije vzdrževanja in obratovanja?

Avtomatizacija, daljinsko vodenje in nadzor proizvodnih procesov in objektov so korenito spremenili naloge in način delovanja operativnih skupin na HE. Z ukinitvijo delovnih mest v obratovanju se je zmanjšalo število delavcev, še vedno pa so bile potrebne naloge upravljanja elektroenergetskih naprav, ki so se tako prenesle na vzdrževalce, zato je bila združitev nekako nujna.

Kakšni poklici in delovna mesta so v delovni enoti Obratovanje in vzdrževanje elektrarn?

V delovni enoti so zastopani različni poklicni profili, ključavničarji, tesarji, strojni in elektro tehniki, inženirji strojništva in elektrotehnike. Zaposlene spodbujamo k dodatnemu izobraževanju in usposabljanju. Vsa usposabljanja se izvajajo po sistemu mentorstva, kandidati dobijo čas in podporo za osvajanje novih področij dela, novih nalog in nabiranje izkušenj, da lahko sčasoma prevzemajo samostojne naloge. Usposabljamo jih tudi za pridobivanje strokovnih nazivov stikalec v elektroenergetiki, vodja obratovanja energetskega objekta in upravljalec male HE. Trajanje usposabljanja je odvisno od naziva in traja od treh mesecev do enega leta po predhodnih obveznih večletnih delovnih izkušnjah pri delu na elektroenergetskih objektih. Zaradi specifičnosti HE je uvajanje in usposabljanje zlasti novo zaposlenih dolgotrajno.

Na koliko časa so remonti in kako jih izvajate?

Remonte agregatov na vseh elektrarnah izvajamo v triletnih ciklusih, vsako leto pa izpeljemo še revizije na drugih agregatih. Ta remontni cikel želimo spremeniti, ga podaljšati, vendar so glede na vedno bolj dinamične zahteve trgovanja z električno energijo proizvodni agregati vedno bolj obremenjeni. Število njihovih zagonov in zaustavitev se povečuje, s tem pa je tudi hitrejša obraba in staranje primarne opreme, kar bo v prihodnje terjalo več vzdrževanja, zato bo tudi s tega vidika treba dobro pretehtati možnosti skrajševanja remontnih ciklusov.

Naloge vzdrževanja so naslednje: ustvarjati pogoje za visoko tehnično zanesljivost sistemov in naprav, ohranitev načrtovane razpoložljivosti, visoke izkoristke delujočih sistemov in naprav, povečanje splošne učinkovitosti njihovega delovanja ter učinkovito varstvo okolja.

-          V letu 2016 je bilo na 22 agregatih izvedenih 14 revizij in 7 remontov,

-          osnovni plan posameznih revizij in remontov so v povprečju skrajšali za 25 odstotkov,

-          revizije so izvedli v povprečju v 8,9 delovnih dneh, remonte pa v 15,2 delovnih dneh,

-          remont na agregatu 2 HE Formin je trajal 31 delovnih dni, saj so v okviru remonta izvedli zamenjavo vzbujalnega sistema in zaščit generatorja.

Besedilo: Vladimir Habjan