Vlada je sprejela tretje nacionalno poročilo

Vlada je sprejela tretje nacionalno poročilo po Direktivi Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Tretje nacionalno poročilo je pripravila Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost v sodelovanju z deležniki, zadolženimi za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom (IG) in radioaktivnimi odpadki (RAO): Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ministrstvom za infrastrukturo, ARAO – Agencijo za radioaktivne odpadke, Nuklearno elektrarno Krško (NEK), Institutom "Jožef Stefan" in Rudnikom Žirovski vrh, javnim podjetjem za zapiranje rudnika urana.

Slovenija ima eno delujočo jedrsko elektrarno, en raziskovalni reaktor in centralno skladišče za radioaktivne odpadke malih povzročiteljev. Poleg tega obstaja tudi zaprt rudnik urana na Žirovskem vrhu ter pripadajoči odlagališči rudarske in hidrometalurške jalovine (Jazbec in Boršt). Rudniška jama in eno od odlagališč sta že zaprta, drugo odlagališče pa je v zaključni fazi zapiranja. Republika Slovenija še nima odlagališča za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva. Za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov sta bila lokacija in tip odlagališča že potrjena. Trenutno potekajo aktivnosti, povezane s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in gradbenega dovoljenja za odlagališče. V nacionalnem poročilu je ocenjeno, da sta slovenska zakonodaja in praksa na področju ravnanja z RAO in IG v skladu z zahtevami iz direktive o radioaktivnih odpadkih.

Poročilo je vsako leto pripravljeno na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo. Leto 2020 je bilo mirno, prav tako pa je bil dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti to je varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Leto 2020 je bilo zaznamovano z epidemijo covid-19. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in drugi zavezanci so svoje delo ustrezno prilagodili razmeram ter na ta način preprečili škodljive vplive epidemije na jedrsko in sevalno varnost, Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je v okviru svojih dejavnosti nadzirala tudi vpliv covida-19 na jedrsko in sevalno varnost ter prilagodila svoje delo epidemičnim razmeram poslovanja tako, da je ves čas učinkovito izvajala svoje upravne in nadzorne naloge.

V letu 2020 je NEK obratoval varno. NEK je poročal o šestih dogodkih, ki pa niso imeli vpliva na prebivalstvo ali okolje. Ena najpomembnejših dejavnosti zadnjega obdobja programa nadgradnje varnosti je izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo.

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) je obratovalo brez posebnosti.

Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave zaradi plazenja hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Načrtno spremljanje (monitoring) radioaktivnosti v okolju je v letu 2020 potekalo brez težav. Na podlagi rezultatov meritev URSJV ugotavlja, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in primerljiva s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal po predvidenih letnih programih, aktivnosti izpuščenih radioaktivnih snovi v okolje pa so bile pod avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Zaradi tega je bila tudi obremenitev prebivalcev manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem.

Leta 2020 ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. URSJV je obravnavala skupno 13 interventnih zadev, od tega osem primerov povišanega doznega polja pri prevozu odpadnih kovinskih surovin prek ozemlja Slovenije.