Vlada odgovarjala na poslanska vprašanja

V zvezi z vprašanjem glede trajnostnega razvoja in energetike je vlada pojasnila, da se premog v Sloveniji uporablja pretežno v tržnih dejavnostih v energetiki za proizvodnjo toplote v Ljubljani in za proizvodnjo elektrike v Šoštanju. V Ljubljani bodo do leta 2020 prešli s premoga na zemeljski plin z uporabo najučinkovitejše tehnologije za visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in elektrike na zemeljski plin, s čimer se bodo občutno izboljšane razmere glede emisij v Ljubljani. V Šoštanju so glede proizvodnje izpostavljeni razmeram na trgu z elektriko, ki bodo v prihodnosti odločilni za to, ali bo elektrarna lahko obratovala ali ne, nanjo pa je seveda vezana usoda premogovnika Velenje.

Zagotavljanje spremembe strukture proizvodnih energetskih virov je ena ključnih usmeritev notranjega energetskega trga v EU, ki se bo izvajala z reguliranjem trga s pravicami za emitiranje toplogrednih plinov. Ta razvoj bo potekal s postopnim ukinjanjem rabe premoga in bo seveda odvisen od nadaljnjega razvoja potreb po električni energiji in od hitrosti gradnje elektrarn na obnovljive vire energije. Glede hitrosti gradnje elektrarn se je treba zavedati, da je odvisna predvsem od tega, kako zbiramo sredstva za zagotavljanje podpor, ker to draži elektriko in s tem pomembno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Uporabo premoga v Sloveniji predvidevamo le za že obratujoče naprave in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Na podlagi obravnavanih scenarijev za zniževanj emisij toplogrednih plinov se predvideva, da se bo raba premoga končala že pred koncem predvidene življenjske dobe obratujočih elektrarn.

Glede vetrnih elektrarn v načrtih uporabe alternativnih virov energije je vlada pojasnila, da je bila v analizah energetskih potencialov in obravnavah možnih scenarijev energetske politike in spodbujanja rabe energije obnovljivih virov energije, proučevana tudi možnost izrabe vetrne energije. Na tem področju je že v preteklosti obstajal velik interes investitorjev, ki pa se srečujejo z velikimi težavami pri iskanju primernih lokacij zaradi nasprotovanja predvsem vsakokratnih iniciativ, ki se organizirajo in spodbujajo lokalno nasprotovanje investicijskim pobudam.

Trenutno na Ministrstvu za infrastrukturo poteka javna razgrnitev osnutka posodobitve Akcijskega načrta za OVE za obdobje 2010 – 2020 in pripadajočega okoljskega poročila. Za posodobljeni AN OVE sta bili oblikovani dve novi varianti, ki se razlikujeta le v eni tehnologiji. Ob predpostavki, da bo izkoriščen ves potencial za izgradnjo hidroelektrarn, ki imajo v Sloveniji največji potencial, gre v eni varianti prav za naslonitev na pospešen prodor vetrnih elektrarn, v drugi pa za pospešeno gradnjo sončnih elektrarn. Obe varianti upoštevata, da bodo doseženi cilji, skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi Slovenije v letu 2020.

V skladu s pravili za državne pomoči, ki veljajo za spodbujanje elektrike iz obnovljivih virov, se mora podpora dodeljevati projektom v konkurenčnem postopku, kjer si tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov konkurirajo med seboj na podlagi proizvodne cene. V konkurenčnem postopku pa bo vetrna tehnologija tekmovala predvsem s tehnologijami za hidroelektrarne in za sončne elektrarne.

V odgovoru poslancu v zvezi z obnovljivimi viri energije pa je vlada zapisala, da se EU in Slovenija zavedata težav, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, zato kot podpisnice Pariškega sporazuma politike usmerjata k zmanjševanju izpustov CO₂ oziroma dekarbonizaciji družbe. Že z obstoječo Direktivo o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE) si je Slovenija zadala višji cilj glede deleža OVE v končni bruto rabi energije, kot pa je bilo evropsko povprečje. Predlog revizije te direktive sicer predvideva malo drugačen pristop. In sicer naj bi skupni delež OVE v končni bruto rabi energije na ravni EU do leta 2030 znašal 27 odstotkov, kar pa še ne pomeni, da bo ista vrednost deleža določena za vse države članice. Deleži po posameznih državah se bodo določali v bilateralnih pogovorih med Evropsko komisijo in posamezno državo članico.

OVE so v povezavi z učinkovito rabo energije eden ključnih elementov za doseganje ciljev dekarbonizacije družbe, zato predvidevamo, da se bo delež OVE povečeval v vseh segmentih rabe energije. Glede na izračune vseh dekarbonizacijskih scenarijev v strokovnih podlagah, ki so bile narejene za Energetski koncept Slovenije, naj bi v letu 2030 dosegli vsaj 27-odstotni in v letu 2050 vsaj 52-odstotni delež OVE, za kar bo treba izkoristiti naravne danosti Slovenije. Če pri odločanju o umeščanju v prostor ne bo prevladal interes OVE, cilji OVE ne bodo doseženi, še poudarja vlada. Iz scenarijev izhaja, da se bo po letu 2030 povečala raba bioplina iz omrežja.

Zimski paket, ki ga je Evropska komisija objavila decembra 2016, daje velik poudarek na aktivnega odjemalca, uvaja se nov pojem »renewable self-consumer«, to je odjemalec, ki mu mora biti omogočena proizvodnja električne energije za lastno rabo, shranjevanje ali prodaja energije v javno omrežje, pri čemer je naprava za proizvodnjo električne energije nameščena v lastnih prostorih, ki pa je lahko tudi večstanovanjski blok, poslovni prostor, skupnost ali pa znotraj zaprtega distribucijskega sistema.

Vlada je že decembra 2015 sprejela Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, s katero je omogočila gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem proizvajanje lastne električne energije iz OVE (sonce, voda, veter), pri čemer je uvedeno t.i. neto merjenje oddane oziroma prejete električne energije. S to uredbo je določeno tudi, da proizvodnja električne energije za lastne potrebe ni opravljanje dejavnosti, kar je bistvena olajšava glede na obstoječo zakonodajo.

Ukrep samooskrbe z električno energijo iz OVE je dobro sprejet med gospodinjstvi. V letu 2016 je bilo priključenih 135 naprav za samooskrbo skupne moči 1,1 GW brez kakršnih koli podpor. V letu 2017 pa so od 15. aprila na voljo tudi nepovratne finančne spodbude za investicijo (največ do180 evra/kW oziroma največ 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, skupaj za podpore je namenjeno tri milijone evrov), ki so bistveno pripomogle k popularizaciji ukrepa. Tako je bilo od 15. aprila do 30. junija preseženo lanskoletno stanje ob koncu leta, saj se je priključilo novih 135 naprav, skupne moči 1.163 kW. Vlog za izdajo soglasja pa je v prvem polletju celo za 3,7 MW.

Zato je resorno ministrstvo pripravilo spremembe oziroma dopolnitve uredbe. Predlog je trenutno v javni obravnavi, vsebina predloga pa je sledeča: moč naprave je spremenjena na trenutno oddano moč v omrežje, ki ostane enaka 11 kVA, povečuje pa se tudi letna zgornje omejitev priključenih naprav in sicer iz 10 kVA na 20kVA.

Pomen OVE in učinkovite rabe energije je opredeljen tudi v Akcijskem načrtu za OVE, kot tudi v Energetskem konceptu Slovenije. Vsekakor je samooskrba na individualni in lokalni ravni osnovni gradnik prihodnjega energetskega omrežja. Bo pa zaradi spreminjanja zgradbe javnega omrežja potrebno vložiti kar nekaj sredstev za njegovo nadgradnjo, so še zapisali v vladi.