Vlada sprejela NEPN 5.0

Vlada je na današnji seji sprejela končno različico podnebno energetskega načrta NEPN 5.0, ki določa ključne cilje do leta 2030, in sicer zmanjšanje skupnih emisij za 36 odstotkov, povečanje energetske učinkovitosti za 35 odstotkov ter povečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi energije na 27 odstotkov. Poleg tega naj bi za raziskave in razvoj namenili 3 odstotke BDP, od tega naj bi en odstotek znašala javna sredstva. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade povedala ministrica mag. Alenka Bratušek je bilo v enem letu opravljenega veliko dela in številna posvetovanja z različnimi deležniki, pri čemer naj bi zadnja različica NEPN bila to, kar je realno dosegljivo. Po novem NEPN omogoča tudi izrabo vodne energije, ki je po besedah ministrice ena od naših večjih prednosti in najdragocenejši obnovljivi energetski vir, pri čemer pa bo več o potencialnih možnih lokacijah zapisano v dokumentih, ki še sledijo. Če želimo iti po poti nizkogljične družbe je jasno, je dejala ministrica, da moramo izrabo premoga v naslednjih letih opustiti, pri čemer je v NEPN zapisano, da naj bi njegovo uporabo do leta 2030 zmanjšali vsaj za tretjino in povsem opustili njegov uvoz, odločitev o opustitvi rabe premoga v Sloveniji po načelih pravičnega prehoda pa sprejeli do leta 2021. Tudi usoda drugega bloka nuklearne elektrarne Krško naj bi počakala na odločitev najpozneje do leta 2027, je pa, kot je dejala ministrica, trenutno v zvezi z izrabo jedrske energije še večji izziv, kako zagotovi podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka krške nuklearke po letu 2023. Ministrica je ob tem znova opozorila, da bomo morali pred temi odločitvami sprejeti tudi podroben načrt o tem, kako ustrezno nadomestiti manjkajočo energijo, saj ima energetska samozadostnost velik vpliv na zanesljivost oskrbe in tudi cene energije.

Na zadnjo različico nacionalnega podnebno energetskega načrta, so se že včeraj odzvali tudi v Gospodarski zbornici, kjer so zapisali, da je različica 5.0 sicer bolj realna, jasna in razumljiva kot prejšnja, kljub temu še vedno ne v celoti dosegljiva. Za rumeno luč z njihove strani naj bi prispevale predvsem odločitve o vključitvi izrabe vodnih virov že v prvem desetletju do leta 2030, vpeljava instrumenta javne koristi na varovanih območjih skladno z evropsko zakonodajo in sodno prakso za lažje umeščanje v prostor, upoštevanje priporočila po jasni opredelitvi industrije, ki se deli na zavezance trgovanja z emisijami in drugo industrijo ter določitvijo višine sredstev za industrijo za učinkovit prehod v brezogljično družbo. Na drugi strani pa je v dokumentu po oceni GZS podcenjena gospodarska rast in posledično tudi skupna poraba energije, doseganje ciljev OVE pa pretirano sloni zgolj na izrabi sončne energije, saj je ocena njenega povečevanja glede na izkušnje močno precenjena. Na GZS tudi menijo, da je zapisana 25-odstotna energetska uvozna odvisnost prevelika, želijo pa si tudi, da bi se energetsko intenzivni industriji v Sloveniji zagotovilo enake pogoje poslovanja, kot jih imajo konkurenčna podjetja v drugih evropskih državah. NEPN je dostopen na tem naslovu.