Vlada začrtala prednostne naloge v letu 2017

Vlada je na včerajšnjem delovnem posvetu določila prednostne naloge, s katerimi bo še okrepila uresničevanje danih zavez in, kot je ob tem poudaril predsednik vlade Miro Cerar, poskrbela, da bo Slovenija razvijajoča se država, s posluhom za potrebe in težave svojih prebivalcev oziroma državljanov. Prednostne naloge so povezane z vsemi ključnimi področji, med njimi pa sta omenjena tudi skrb za okolje in zagotavljanje energetske učinkovitosti. 

Kot so zapisali na vladi, bodo letos nadaljevali projekt Energetske prenove stavb. V obdobju finančne perspektive 2014–2020 je na voljo  115,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Prenovljena bo četrtina vsega stavbnega fonda oziroma okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin, od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb.  

Letos naj bi bil sprejet tudi Energetski koncept Slovenije, ki bo kot strateški razvojni dokument na področju energetike nadomestil zastareli Nacionalni energetski program ter določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let s pogledom za naslednjih 40 let.  

Pripravili naj bi tudi Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, in sicer za uporabo elektrike, zemeljskega plina in vodika. Na njeni podlagi bo oblikovan tudi akcijski načrt za spodbujanje elektromobilnosti, ki povezuje ukrepe na področju prometa in prometne zakonodaje, ukrepe na področju finančnih spodbud in ukrepe za spodbujanje gospodarstva.  

Precej dela pa naj bi vlado letos čakalo tudi na področju nadaljnjega urejanja prostorske zakonodaje. Med osrednje naloge tako sodi dokončanje celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, s katero naj bi povečali prožnost prostorskega načrtovanja. Predvidena je tudi uvedba novega koncepta izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim  se bo zmanjšalo investicijsko tveganje in vzpostavilo neko bolj logično sosledje zahtevanih korakov pri pridobitvi dokumentacije. Poleg tega je predvidena večja integracija postopkov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, po novem pa naj bi se ti postopki vodili koordinirano in na enem mestu.  

V letu 2017 naj bi bile pripravljene tudi spremembe Zakona o varstvu okolja, med drugim s ciljem združevanja postopkov (soglasja, gradbeno dovoljenje) in izboljšanja ureditev na področju ravnanja z odpadki.  Nadaljevalo se bo tudi izvajanje aktivnosti okoljskih projektov iz evropske kohezijske politike 2014 – 2020, pri čemer je bila z izdajo odločitev o podpori  že razdeljena večina predvidenih sredstev Operativnega programa za 2014-2020 za področje voda.  Obeta pa se tudi začetek izvajanja petletnega Programa projektov e-Prostor (Geodetska uprava RS in Ministrstvo za okolje in prostor), s katerim se bodo pospešili in izboljšali procesi na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami).