Vzdrževalna dela na pretočni akumulaciji HE Brežice pred začetkom gnezditvene sezone
povzeto po spletni strani
/ Categories: Energetika

Vzdrževalna dela na pretočni akumulaciji HE Brežice pred začetkom gnezditvene sezone

V juliju 2020 je družba HESS prevzela v upravljanje in vzdrževanje določene naravovarstvene ureditve, ki se nahajajo na pretočni akumulaciji HE Brežice. Med te spadajo tudi umetni otoki, gnezdilni splavi, gnezdilne stene za vodomca in plitvina s trstičevjem. Omenjene ureditve so namenjene predvsem gnezdenju ogroženih vrst ptic, zato je pomembno, da se pred gnezditveno sezono ustrezno uredijo.

Z upoštevanjem navodil za vzdrževanje, ugotovitev naravovarstvenega nadzora iz preteklih let, priporočil iz monitoringa posameznih vrst ptic iz leta 2020 in v sodelovanju s strokovnjakom – ornitologom so marca 2021 izvedli potrebna vzdrževalna dela, s katerimi bi povečali število gnezdečih parov na območju pretočne akumulacije HE Brežice ali z izboljšanjem pogojev za gnezdenje privabili tiste ptice, ki jih do zdaj na tem območju še niso zabeležili.

Najprej so uredili tri gnezdilne splave, namenjene gnezdenju navadnim čigram, ki se nahajajo ob desnem bregu pretočne akumulacije, v bližini dostopa s Krške vasi. Navadna čigra gnezdi na težko dostopnih golih prodiščih in peščinah ob rekah ali v plitvinah jezer in gramoznic. Pri monitoringu posameznih vrst ptic iz leta 2020 gnezdenje čiger na gnezdilnih splavih ni bilo potrjeno, zato so se odločili, da zamenjajo obstoječe strešnike, ki nudijo senco mladičem, z večjimi in s tem ustreznejšimi skrivališči. Popravili in nadgradili so tudi dostopne rampe. Obenem je bila ročno odstranjena vsa moteča zarast.

Sledilo je urejanje štirih umetnih otokov. Eden ima prodnato podlago in je prav tako namenjen zlasti gnezdenju navadnih čiger. Preostali trije, ki imajo zarast, služijo predvsem kot počivališča za druge živali, ki prečkajo pretočno akumulacijo. Pri monitoringu je bilo ugotovljeno, da na prodnatem otoku sicer gnezdijo pari navadnih čiger, vendar se otok pretirano zarašča. Da bi v prihodnje povečali število gnezdečih parov navadne čigre, so otok s prodnato podlago očistili zarasti. V sodelovanju z ornitologom so se odločili, da še dva otoka očistijo zarasti in s tem namenijo morebitnem gnezdenju navadnih čiger in rečnih galebov, ki so prav tako ogroženi in imajo podobne gnezditvene zahteve.

Urejali so tudi plitvino s trstičevjem, ki je namenjena predvsem gnezdenju malemu martincu in malemu deževniku in se nahaja na desnem bregu pretočne akumulacije, na odseku med Nuklearno elektrarno Krško in umetnimi otoki. Pri omenjenih vrstah je potrebno še posebej paziti, saj se njune gnezditvene zahteve izključujejo. Mali martinec gnezdi v zaraščenih rečnih lokah, mali deževnik pa na golih rečnih prodiščih. Na podlagi v uvodu navedenih izhodišč, njunih nasprotujočih gnezditvenih zahtev in v sodelovanju z ornitologom so se odločili, da spodnjo polovico plitvine očistimo zarasti in jo s tem namenijo malemu deževniku. V sklopu monitoringa so bili namreč na tem območju že zabeleženi gnezdeči pari. Preostali zgornji del plitvine so prepustili naravnim procesom, da bo zarast dovolj gosta in bo malemu martincu nudila dovolj kritja za gnezdenje.

Nazadnje so uredili eno izmed gnezdilnih sten za vodomca, ki se sicer nahajajo na desnem bregu pretočne akumulacije in na enem izmed umetnih otokov. Vodomec je ptica, ki gnezdi v rovih, ki jih izkoplje v navpične stene. Je samotar. Vsak par gnezdi zase, običajno na vsaka dva kilometra reke. Lovi z vej, ki se nahajajo tik ob ali nad vodo. V sklopu monitoringa je bilo ugotovljeno, da gnezdilne stene, ki se nahajajo na desnem bregu pretočne akumulacije in na enem izmed umetnih otokov, niso funkcionalne. V sodelovanju z ornitologom so se odločili, da najmanj obljudeno in najbolj zaraščeno gnezdilno steno testno uredijo s primernejšim, finejšim materialom. Če se bo ureditev izkazala za uspešno, bodo v naslednjih letih preuredili še druge tovrstne gnezdilne stene.

Redni monitoringi so namenjeni ugotavljanju dejanskega stanja na območjih delovanja družbe HESS. Njihove ugotovitve ne smejo služiti le kot črka na papirju, temveč morajo predstavljati podlago za konkretna dejanja, s katerim izboljšujejo okoljske parametre. Omenjena vzdrževalna dela so le eno izmed ravnanj, s katerimi družba HESS v sodelovanju s stroko izpolnjuje svoje obveznosti glede odgovornega ravnanja z okoljem ter prispeva k ohranjanju, zagotavljanju in izboljšavi biodiverzitete.

vir: https://www.ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/pobrezniki/      

Previous Article Fizikalno - kemijske analize sedimentov na pretočni akumulaciji spodnje Save
Next Article V Državnem svetu danes potekal posvet o prestrukturiranju premogovnih regij
Print
749