Za jedrske tehnologije ostajajo vrata odprta

Včerajšnje odprtje mednarodne konference Nuclear Energy for New Europe 2015 (Jedrska energija za novo Evropo 2015) v Portorožu je prineslo jasno umestitev jedrske energije kot trajnostnega vira energije ter izpostavilo pomen jedrske stroke in raziskav za razvoj na tem področju energetike. Po uvodnih pozdravih prof. dr. Marka Čepina, predsednika Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, in dr. Igorja Jenčiča, predsednika programskega odbora letošnje konference, je generalni direktor Direktorata za energijo Danijel Levičar v svojem prispevku izpostavil predvsem povezavo jedrske energetike s strateškimi usmeritvami Energetskega koncepta Slovenije. Te usmeritve namreč ob zavezi za opustitev rabe fosilnih goriv do leta 2055 predvidevajo krepitev rabe obnovljivih virov energije in dolgoročno rabo jedrske energije v Sloveniji: »V predlaganih usmeritvah Energetskega koncepta Slovenije ostajajo vrata za jedrske tehnologije torej odprta tudi v prihodnje. Odločitev za dolgoročno rabo jedrske energije pa predpostavlja dvoje: ohranitev najvišjih obratovalnih in varnostnih standardov proizvodnje električne energije v jedrski elektrarni ter ohranitev in okrepitev sodelovanja med jedrsko industrijo, javnimi organizacijami ter znanstveno-raziskovalno sfero,« je v svojem nagovoru poudaril Levičar. Glede pomena znanstveno-raziskovalnega dela je dodal: »Nedvomno še vedno potrebujemo nove raziskave, a tudi obstoječe raziskovalne dosežke je treba približati konkretnim potrebam trga.« Pri tem je spomnil na Strategijo pametne specializacije, v okviru katere si je Slovenija zastavila prednostne cilje za doseganje učinkovitosti javnih naložb v raziskave.
V sklepnem delu je Levičar izpostavil pomen sodelovanja, tako med jedrskimi deležniki, torej industrijskimi, javnimi ter znanstveno-raziskovalnimi in izobraževalnimi jedrskimi organizacijami, kot iskanje sinergij med jedrsko energijo in drugimi viri energije ter naprednimi omrežji. »Le ustrezno kombiniranje in dopolnjevanje nam bo omogočilo zanesljivo in konkurenčno ter podnebno sprejemljivo oskrbo porabnikov z resnično trajnostno električno energijo,« je zaključil Levičar.

Trajnostna električna energija: le govorica želja ali skorajšnja resničnost?

To vprašanje si je v naslovu svojega prispevka zastavil dr. Stefan Hirschberg s švicarskega Paul Scherrer Institute. V vabljenem predavanju je predstavil ključne ugotovitve primerjalnih študij okoljskih, ekonomskih in družbenih kazalnikov proizvodnje električne energije iz različnih fosilnih goriv, jedrske energije in obnovljivih virov energije. Poudaril je, da si vsi želimo podnebno sprejemljivih, torej nizkoogljičnih virov energije, ki so hkrati varni in nam zagotavljajo zanesljivo oskrbo z energijo po konkurenčni ceni, brez negativnih drugih vplivov na okolje ali zdravje. »Ali in za kakšno ceno so tovrstne tehnologije danes že dostopne oziroma ali bodo dostopne na kratek, srednji ali šele na dolgi rok?,« je poslušalce vprašal dr. Hirschberg in nadaljeval: »predvsem pa, ali so na voljo pregledni, znanstveno kredibilni pristopi k vrednotenju okoljsko-podnebnih, ekonomskih in družbenih kazalnikov trajnostnega razvoja?«
Inštitut Paul Scherrer je v sodelovanju s partnerji iz vrst strokovnih in raziskovalnih organizacij odločilno prispeval k razvoju in uporabi celovite metodologije za vrednotenje trajnostne naravnanosti virov energije oziroma tehnologij za proizvodnjo električne energije. Dr. Hirschberg je na kratko predstavil rezultate in pokazal, da so ti za jedrsko energijo v primerjavi z drugimi, fosilnimi in obnovljivimi viri energije zelo dobri zlasti po okoljsko-podnebnih in ekonomskih vidikih.
To metodologijo so v zadnjem času uporabili pri načrtovanju in odločanju o energetski prihodnosti, na primer v Švici, nekaterih državah EU in na Kitajskem. »Izkazalo se je, da primerjalni pristop, ki temelji na številkah, pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti razprave o možnih scenarijih oblikovanja energetske prihodnosti in tako zagotavlja podporo oblikovanju energetskih politik,« je poudaril dr. Hirschberg.

Jedrska energija in družba

Ob koncu prvega konferenčnega dne so v tematskem sklopu Nuclear Energy and Society (Jedrska energija in družba) sledile še predstavitve o prihodnjih izzivih jedrske energetike, povezanih z razvojem prototipnega, z natrijem hlajenega reaktorja 4. generacije ASTRID v Franciji (Pierre Le Coz, CEA/Francija); o priložnostih, ki jih na področju soproizvodnje električne energije in toplote prinaša razvoj plinsko hlajenih reaktorskih tehnologij v Evropi (Anna Przybyszewska, National Centre for Nuclear Research/Poljska); o načrtovanju razvoja jedrske energetike v Makedoniji, s poudarkom na izzivih zagotavljanja človeških virov in pomena sodelovanja v širšem regionalnem prostoru, vključno s Slovenijo (Nikola Popov, ELEM Makedonske elektrarne/Makedonija); ter izzivov na področju zaznavanja tveganj, povezanih z ionizirajočim sevanjem (Nadja Železnik, REC Slovenija).
Mednarodna konferenca Nuclear Energy for New Europe 2015 se danes nadaljuje z vabljenim predavanjem dr. Simona P. Walkerja z britanskega Imperial Collegea, ki mu bodo sledili prispevki v tematskih sklopih termohidravlika, raziskovalni reaktorji, radioaktivni odpadki in reaktorska fizika. Avtorji oziroma soavtorji številnih današnjih prispevkov so tudi slovenski jedrski strokovnjaki in raziskovalci. V popoldanskem delu pa bodo na ogled postavili tudi strokovne predstavitve v obliki posterjev.
Mojca Drevenšek