Za reševanje podnebne krize je nujno treba okrepiti globalno odzivanje

V sklepih je svet poudaril, da je za reševanje podnebne krize skrajno nujno treba okrepiti globalno odzivanje, v njih pa je izpostavljeno tudi, da je treba zagotoviti pošten in pravičen podnebni prehod po vsem svetu. Pogodbenice je pozval, naj predložijo ambiciozne nacionalno določene prispevke in potrdijo nujnost skupne okrepitve prilagoditvenih prizadevanj. Prav tako je EU in njene države članice opozoril, da največ prispevajo k podnebnemu financiranju na svetu, in vnovič potrjujejo, da so še naprej zavezane stopnjevanju mobilizacije mednarodnega podnebnega financiranja. Druge razvite države pa pozval, naj povečajo svoje prispevke v okviru skupnega cilja razvitih držav, da bi do leta 2020 skupaj zagotovile sto milijard ameriških dolarjev na leto in takšno prakso nadaljevale do leta 2025. V sklepih je določeno tudi stališče EU glede prostovoljnega sodelovanja v skladu s členom 6, ki določa pravila za mednarodne trge ogljika, ki državam omogočajo trgovanje z zmanjšanji emisij. Prav tako je določeno stališče EU glede skupnih časovnih okvirov za obveznosti zmanjšanja emisij, vključene v nacionalno določene prispevke posameznih držav. Da bi dosegli soglasje v Glasgowu, Svet EU daje prednost skupnemu petletnemu časovnemu okviru za nacionalno določene prispevke vseh pogodbenic, ki ga bo EU izvajala od leta 2031 naprej, vendar le, če bodo morale tako ravnati vse pogodbenice, in na način, skladen z evropskimi podnebnimi pravili.

Ti sklepi predstavljajo krovni mandat EU za zasedanje. Bolj konkreten mandat za pogajalce EU v zvezi s financiranjem pa je bil sprejet v obliki sklepov Sveta na seji Sveta za ekonomske in finančne zadeve 5. oktobra.

Spomnimo, cilj COP26 je pripraviti države do tega, da stopijo skupaj in pospešijo ukrepe za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Ta je bil sprejet leta 2015 na zasedanju Konference ZN o spremembi podnebja (COP21) in je začel veljati 4. novembra 2016. Trenutno šteje 197 pogodbenic in določa dva glavna cilja. Prvi cilj je omejiti dvig povprečne globalne temperature na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevati za njegovo omejitev na 1,5 °C. Drugi cilj pa je prilagoditev neizbežnim posledicam sprememb podnebja ob hkratni skrbi za uskladitev finančnih tokov z razvojem, odpornim na podnebne spremembe.

Glavni cilji COP26 so spodbuditi pogodbenice k predložitvi ambicioznih nacionalno določenih prispevkov, s katerimi bodo določeni njihovi cilji glede zmanjšanja emisij za leto 2030, razpravljati o prilagoditvenih ukrepih, povečati podnebno financiranje in izoblikovati pariški pravilnik (podrobna pravila za operativnost Pariškega sporazuma).

Med drugim se morajo pogodbenice dogovoriti o podrobnostih tako imenovanega člena 6, ki določa pravila za mednarodne trge ogljika, ki omogoča trgovanje z zmanjšanji emisij. Poleg tega bodo pogodbenice skušale določiti skupni časovni okvir za svoje nacionalno določene prispevke. V središču razprav na svetovni ravni je določitev skupnega petletnega ali desetletnega časovnega okvira.

Ukrepi lahko predstavljajo gospodarsko in družbeno prednost

Istočasno so se prvič pod vodstvom slovenskega ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka sestali tudi evropski ministri in ministrice za okolje. Strinjali so se, da je potrebna znatno večja ambicioznost na globalni ravni, zlasti tistih, ki so odgovorne za glavnino emisij, da bo cilj 1,5 °C še vedno uresničljiv. Blažitveni in prilagoditveni ukrepi lahko predstavljajo gospodarsko in družbeno prednost. Oboji ukrepi morajo biti uravnoteženi. Znatno je treba skupno okrepiti prilagoditvena prizadevanja.

Pomembno je, da prav vse pogodbenice Pariškega sporazuma okrepijo odpornost proti podnebnim spremembam in zmanjšajo ranljivost zaradi njih. Pozvali so pogodbenice konvencije, ki so odgovorne za glavnino emisij, da povečajo svoje ambicije in okrepijo svoje ukrepe. Države v razvoju vidijo krepitev podnebnega financiranja kot vprašanje zaupanja med pogodbenicami, in ključna je implementacija zaveze sto milijard ameriških dolarjev letno do leta 2025 za podnebne ukrepe v državah v razvoju.

Ministri so sprejeli stališče EU za skupni pet letni časovni okvir, ki je pomemben del pogajalskega mandata EU za podnebno konferenco v Glasgowu. Bistveno je, da se je EU poenotila pri tem vprašanju. Skupni časovni okvir je namreč eden od temeljnih stebrov knjige pravil iz Katovic, ki je še vedno odprt. Pariški sporazum se bo lahko v celoti izvajal, ko bo celotna knjiga pravil dogovorjena. EU bo naredila vse, da bo pripomogla k sprejetju te knjige, kar je tudi velika ambicija letošnje konference.

Poleg tega so ministri potrdili Sporočilo EU o prilagajanju na podnebne spremembe, ki ga bo EU predložila Sekretariatu Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Namen dokumenta je v skladu s Pariškim sporazumom predstaviti napredek in najnovejše ukrepe glede prilagajanja na podnebne spremembe na ravni EU ter prikazati primere dobrih praks s tega področja v EU in državah članicah.

Med drugim so ministri opravili tudi prvo formalno razpravo o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55, katerega cilj je znižanje emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 in podnebna nevtralnost do leta 2050. Osredotočili so se na pet zakonodajnih aktov v pristojnosti Sveta za okolje, in sicer na direktivo EU o trgovanju z emisijami, uredbo o porazdelitvi prizadevanj, uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO₂ za avtomobile in kombinirana vozila ter vzpostavitvi novega Socialnega sklada za podnebje. Pri izmenjavi mnenj so se osredotočili na splošno ravnovesje in medsebojne povezave med različnimi predlogi ter na njihov prispevek k ambicioznejšim podnebnim ciljem EU. Države članice so namenile posebno pozornost razširitvi trgovanja z emisijami na stavbe in cestni promet. Glede na to, da so razprave o različnih predlogih še vedno v zgodnji fazi, države potrebujejo podrobnejšo preučitev predlogov, preden lahko oblikujejo svoja končna stališča. Pri tem ima razumevanje medsebojnih povezav med dosjeji ključno vlogo pri ocenjevanju, ali in kako vsi deli svežnja prispevajo k ravnovesju na ravni držav in med posameznimi sektorji.

Slovensko predsedstvo načrtuje nadaljevanje intenzivnih razprav, ki že potekajo na tehnični ravni. Na tej podlagi ima Slovenija namen na decembrski seji Sveta za okolje predstaviti poročilo o napredku, ki bo zagotovilo trdne temelje za nadaljevanje prihodnjih razprav.

Ministri se niso mogli izogniti razpravi o naraščajočih cenah energentov. Predsedstvo spodbuja izmenjavo najboljših praks o tem, kako ublažiti negativne posledice povečanja cen energije na nacionalni ravni, vendar tudi razmislek o morebitnih kolektivnih ukrepih na ravni EU. Slovensko predsedstvo pričakuje sporočilo Evropske komisije glede nastale problematike, ki bo tudi podlaga za njihov nadaljnji odziv. Tematika visokih cen energentov bo tudi del razprave voditeljev EU na oktobrskem zasedanju EUCO.