Zadani cilji v skladu z uresničevanjem evropskega zelenega dogovora

Cilji nekdanje estonske ministrice za gospodarske zadeve in infrastrukturo, ki bo za energetsko politiko skrbela v petletnem mandatu nove Evropske komisije, bodo osredotočeni na nadaljnji razvoj integriranega, medsebojno povezanega in pravilno delujočega evropskega energetskega trga. Takšen trg bo pripomogel k ugodnim cenam energentov za potrošnike, pomagal povečati uporabo čiste energije in povečati zanesljivo in varno oskrbo z energijo. To bo mogoče doseči z opolnomočenjem ljudi in regij ter s podporo najbolj ranljivim in izpostavljenim pri prehodom k čistejšemu in učinkovitejšemu energetskemu sistemu.

Da bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina, mora emisije še naprej in hitreje zmanjševati, in sicer vsaj za 50 odstotkov do leta 2030. Glede na to, da proizvodnja in poraba energije predstavljata 75 odstotkov emisij v EU, bo energija imela osrednjo vlogo v evropskem zelenem dogovoru.

Po njenem mnenju je Energetska unija trdna podlaga za nadaljevanje energetske politike v EU, saj zagotavlja pravo ravnotežje med trajnostjo, zanesljivostjo oskrbe in cenovna dostopnostjo do energije, zato si bo prizadevala za ohranitev tega ravnotežja in nadaljevanje dela na petih razsežnostih Energetske unije v okviru evropskega zelenega dogovora. Prav tako si bo prizadevala zagotoviti, da bo dekarbonizacija energetskega sistema dosegla vse državljane in vse regije EU, saj morajo po njenem mnenju vsi imeti dostop do cenovno ugodne, varne, zanesljive in čiste energije. Zato njena prva naloga dokončati energetsko unijo v vseh njenih petih razsežnostih v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in državami članicami EU.

Odprti in konkurenčni evropski energetski trgi so po njenem mnenju najučinkovitejši način za zagotovitev zelene energije po dostopnih cenah. Dobro delujoči trgi električne energije in plina, ki temeljijo na pošteni čezmejni konkurenci med dobavitelji energije, opolnomočenju odjemalcev in zagotavljanju integracije obnovljivih virov energije nam bo pomagala pri zagotavljanju dekarboniziranega, konkurenčnega in inovativnega energetskega sektorja. Da bi potrošnikom zagotovili večje koristi, se moramo spoprijeti z manjkajočimi povezavami v energetskem sistemu in novimi trendi na naših energetskih trgih. Poleg tega zagovarja ukinitev nepotrebnih subvencij za najbolj umazane elektrarne na fosilna goriva sprejem nove uredbe , ki bo v ospredje postavila tranzicijo in zahtevala natančen monitoring teh objektov. V skladu z zakonodaje o varnosti oskrbe bo spremlja tudi popolno izvajanje določb o čezmejni solidarnosti.

Okrepiti moramo ukrepe za dekarbonizacijo energetskega sektorja

Kot izpostavlja, bo morala okrepiti ukrepe za dekarbonizacijo energetskega sektorja, za kar dobro osnovo predstavlja paket Čista energija za vse Evropejce. Na osnovi letnega poročila komisije o stanju Energetske unije se bo lahko osredotočila na področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi, bodisi na ravni EU bodisi v državah članicah. Da bi se načelo energetske učinkovitosti izvajalo po vsej Evropi, bo preučila kako izboljšati energetsko učinkovitost stavb in povečati prenovo le-teh. Pozornost bo posvetila pametni integraciji električne energije, gradnji, ogrevanju in hlajenju, prometu in industrijskem sektorju. Ocenila bo vlogo zemeljskega plina in vodika pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.

Kadri Simson je v svoji predstavitvi izpostavila še, da bo Energetska unija brez večjega napredka na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti ostala nepopolna. Na tem področju bo pomembno boljše usklajevanje evropskih politik z državami članicami. Samo tako bomo lahko napredovali v čistih tehnologijah, kot so skladiščenje, vodik in baterije, kar bo omogočilo konkurenčnost EU na tem področju. Poleg tega je po njenem mnenju treba izkoristiti prednosti Energetske unije na mednarodni ravni in slediti prehodu na čisto energijo v skladu s Pariškim sporazumom, hkrati pa pomagati glavnim onesnaževalcem, da bi dvignili raven svojih ambicij in zagotovili priložnosti za evropske energetske naložbe v tretjih državah. Za zagotovitev energetske varnosti EU je potrebna nadaljnja krepitev zunanje razsežnosti Energetske unije, zato bo ocenila, kako je mogoče razpršiti vire oskrbe z zemeljskim plinom po konkurenčnih cenah, zlasti z uporabo potenciala utekočinjenega zemeljskega plina.