Zaključek obravnave bo že sredi novembra

Od začetka oktobra poteka javna obravnava osnutka Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). S predlaganim zakonom bodo v slovenski pravni red prenesene zahteve Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (EU BSS direktiva). Prehodno obdobje za njeno transpozicijo v nacionalne pravne rede držav članic EU se bo izteklo 6. februarja 2018. EU BSS direktiva nadomešča pet dosedanjih direktiv s področja varstva pred sevanji.

Uvedene bodo tudi nekatere manjše spremembe na področju jedrske varnosti, ki izhajajo iz določil Direktive Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (direktiva o jedrski varnosti), ki je bila izdana v času post-Fukušimskih akcij v EU. Rok za prenos te direktive v domači pravni red je 15. avgust 2017.

Prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim spoznanjem

S prenosom obeh direktiv se nadaljuje kontinuirani postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim spoznanjem na področju urejanja varstva pred sevanji in jedrske varnosti. Predlagane so poenostavitve glede izvajanja sevalnih dejavnosti. Osnutek novega zakona za nekatere manj nevarne oblike sevalnih dejavnosti prinaša možnost registracije, ne le zgolj pridobitev dovoljenja. Predlaganih je še več manjših sprememb, ki predstavljajo manjše nevsebinske redakcijske popravke ter odpravo manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so se poka-zale v času uporabe zakona.

Osnutek novega zakona, kolikor je le mogoče, sledi dobro uveljavljeni strukturi sedaj veljavnega zakona. Razdeljen na istih šestnajst poglavij, kot dosedanji zakon. Bistveno se spreminja le v drugem in tretjem poglavju (Izvajanje sevalne dejavnosti in Varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji), nekaj tudi v osmem in devetem poglavju (Spremljanje stanja radioaktivnosti v okolju in Sanacija posledic izrednega dogodka in dekontaminacija).

Vir: http://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/178.pdf

Podzakonski predpisi

Za področja, ki bodo v bistvenem ostala nespremenjena tudi po sprejetju novega zakona, je predvideno, da precej podzakonskih predpisov ostane v veljavi še naprej in se bo štelo, da so izdani na podlagi novega zakona. Novi podzakonski predpisi se bodo sprejemali na področjih, ki jih je potrebno na novo urediti zaradi nove EU BSS direktive.

Na področjih, kjer so spremembe bistvene in bistveno širijo krog zavezancev po zakonu, je za določena področja (npr. ukrepi varstva zaradi radona, ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih materialov, nadzor predmetov splošne rabe in ukrepi za iskanje virov neznanega izvora) predvideno prehodno obdobje, v katerem se bodo novi zavezanci lahko prilagodili na nove zahteve, ki jih zakon prinaša.

Prenos najbolj bistvenih zahtev direktive o jedrski varnosti že poteka s sprejemanjem novih pravilnikov o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5) ter o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Oba pravilnika sta v zadnjih fazah medresorskega usklajevanja, nekaj določb direktive, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in zagotavljanja javnosti podatkov, bo prenesenih z novim zakonom.

Osnutek novega zakona lahko najdete na spletni strani URSJV ter na spletni strani e-demokracija. Besedilo osnutka zakona kot pomoč zainteresiranim bralcem vključuje tudi sprotne opombe, iz katerih je razvidno, katera določba EU direktive se s posamezno določbo zakona prenaša v naš pravni red. Prosimo vas, da nam vaše predloge in pripombe v zvezi s predlaganim zakonom posredujete na naš elektronski naslov: [email protected], najkasneje do 15. 11. 2016, ko se bo javna razprava zaključila. URSJV in URSVS bosta vse prejete predloge in pripombe obravnavali ter se do njih opredelili.