Zaključen posvetovalni proces za pripravo EKS

Na tokratni interaktivni delavnici, ki je potekala pretekli četrtek, je sodelovalo skoraj 30 predstavnikov ključnih deležnikov s področja energetike in organizacij, vključenih v proces javne razprave o strateških usmeritvah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS). V razpravi so sodelovali predstavniki energetskih družb, gospodarstva, nevladnih organizacij in znanstveno-raziskovalnih organizacij. Delavnico je organiziral Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo v sodelovanju s Svetom za energetiko Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V razpravi so bili izpostavljeni ključni izzivi prehoda na nizkoogljičen promet: osveščenost ljudi, usklajenost politik in dolgoročna vizija države. Promet namreč predstavlja približno 40 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, kar je visok delež, zato bodo potrebne velike spremembe. Še posebej, ker trend rabe naftnih proizvodov narašča in bo delež samo letos znašal približno 46,5 odstotka celotne končne rabe energije v Sloveniji. Slovenija pa se je kot članica EU zavezala, da bo do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za vsaj 80 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Zato bo ministrstvo v EKS tej temi posvetilo veliko pozornost.

Udeleženci delavnice so poudarili, da za zagotovitev prehoda v trajnostno mobilnost ne zadostuje zgolj menjava goriva, temveč tudi širše spremembe v obnašanju ljudi, ki pa jih morajo omogočiti javni prevoz in druge skupne oblike prevozov. Prav tako je bila izpostavljena nujnost spodbud, vendar predvsem v obliki pozitivne diskriminacije za vozila na alternativna goriva v mestih, kot so rumeni pasovi, možnost vožnje oziroma parkiranja v središčih mest in podobno. Ti ukrepi so sicer dobri za začetek, a ključno vlogo bo morala imeti davčna politika. Vse to pa bo možno zagotovi zgolj ob jasni viziji države in usklajenih sektorskih strategijah.

Nekateri udeleženci so opozorili, da so cilji zmanjševanja toplogrednih plinov za sektor prometa nerealni, medtem ko so bili drugi mnenja, da je prehod na predvsem električna vozila neizbežen in bo pripomogel k izboljšanju kvalitete zraka, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti. Izpostavili pa so še, da ta prehod predstavlja tudi nove poslovne priložnosti, tako za proizvodni sektor kot možne nove storitve.

Deležniki so sicer na prvi delavnici, ki je potekala v maju letos, razpravljali o virih energije za trajnostno oskrbo Slovenije. Strinjali so se, da trendi kažejo na občutno večanje rabe obnovljivih virov energije v prihodnosti, tudi za proizvodnjo električne energije. Ključni dejavnik pri tem bodo tudi elektroenergetska omrežja, ki bodo ta prehod omogočila. Temu je bila namenjena tudi razprava na drugi delavnici v začetku novembra. Sledila je še tretja delavnica na temo toplote in povezanih sistemov, kjer so bila ključna vprašanja zagotavljanje zanesljivosti in učinkovitosti daljinskih sistemov, določitve prednostnih virov ogrevanja in vloge občin pri izpolnjevanju ciljev.

Tokratni delavnica o izzivih dekarbonizacije prometa je bila zadnja v nizu štirih delavnic, ki jih je ministrstvo napovedalo v začetku leta v okviru posvetovalnega procesa. Rezultate vseh delavnic bo ministrstvo skupaj s strokovnimi podlagami za pripravo EKS uporabilo pri pripravi osnutka EKS, ki ga bo Slovenija dobila prihodnje leto.