Zaključilo se je 5. zasedanje Skupščine Združenih narodov za okolje

V Nairobiju je potekalo 5. zasedanje Skupščine Združenih narodov za okolje, ki kot najvišje globalno okoljsko telo določa prednostne naloge globalne okoljske politike in mednarodnega okoljskega prava. Zaradi pandemije zasedanje poteka v dveh delih. Prvi del je 22. in 23. februarja potekal v obliki virtualnega zasedanja, drugi del pa bo potekal v fizični obliki v Keniji, predvidoma februarja prihodnje leto.

Zasedanje je poteklo na temo krepitve ukrepov za naravo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Poziva k okrepljenim ukrepom za zaščito in obnovo narave in naravnih rešitev za dosego ciljev trajnostnega razvoja v treh dopolnjujočih se razsežnostih: socialnega, ekonomskega in okoljskega vidika. Skupščina Združenih narodov za okolje se zavzema za sprejetje ambicioznih korakov k boljši in bolj zeleni gradnji prihodnosti, z zagotavljanjem, da naložbe v oživitev gospodarstva po pandemiji COVID-19 prispevajo k trajnostnemu razvoju. Zasedanje nudi državam članicam in zainteresiranim stranem platformo za izmenjavo in izvajanje uspešnih pristopov, ki prispevajo k doseganju okoljske razsežnosti Agende Združenih narodov 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vključno s trajnostnimi vzorci potrošnje in proizvodnje.

Letošnje zasedanje je zaradi pandemije obravnavalo zgolj srednjeročno strategijo, program dela ter proračun Programa Združenih narodov za okolje za obdobje 2022–2025. Vsebinski predlogi resolucij Združenih narodov so načrtovani za drugi del zasedanja prihodnje leto. V pripravah na zasedanje bo pri pogajanjih za sprejem resolucij aktivno sodelovala tudi Slovenija, zlasti kot predsedujoča država Svetu EU, v drugi polovici leta 2021.

Letošnjo virtualno zasedanje je vključevalo ministrski dialog, za katerega je video nagovor posnel tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. V svojem nagovoru je poudaril priložnost vlaganja v zeleno okrevanje, ki nam bo omogočilo trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Po njegovih besedah se mora okrevanje osredotočiti na nizkoogljične, krožne naložbe in digitalizacijo, saj lahko modeli krožnega gospodarstva znatno zmanjšajo uporabo virov, energije in količine odpadkov ter tako zmanjšajo emisije CO₂. V ta namen Slovenija pripravlja načrt konkretnih ukrepov za sistemsko preobrazbo v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki vključuje vse ključne vladne sektorje. Svoj nagovor je minister zaključil z mislijo, da živimo ne le v času krize, ampak tudi v času priložnosti, kjer lahko ukrepanje in okrevanje po pandemiji prinese dvojne koristi tako našemu gospodarstvu kot okolju.