Zavihajmo rokave in določimo, kakšna bo energetska prihodnost odgovorno!
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Zavihajmo rokave in določimo, kakšna bo energetska prihodnost odgovorno!

Piše: Sandi Kavalič, GEN-I,
Vodja službe za Upravljanje s tveganji in vodja projektne skupine tehnologije razpršenih evidenc 

Ideje, vizije in trendi, ki iz njih izhajajo, so del energetike od njenega obstoja, ko je človeštvo z ognjem spoznalo, kako izkoriščati danosti narave ne samo zgolj za preživetje, prehrano, zabavo, pač pa tudi za namene večjega udobja. 


Z električno energijo je človeštvo naredilo preboj pri vseh naštetih aspektih, a vsako pozitivno stvar spremljajo negativne posledice in negotovost. Negativne posledice energetskega udobja so sledi, ki jih puščamo v okolju, naravi. Za delovanje elektro energetskih sistemov je potrebna velika mera strokovnega znanja, multidisciplinarnost in povezani procesi, ljudje, ki skrbijo ne samo za nemoteno delovanje, temveč tudi razvoj, uvajanja tehnologij in zagotavljanju zahtev po novih ekonomskih modelih, udobju. Pri vsem pa nosijo zelo veliko odgovornost in negotovost vzdržnosti na dolgi rok. 
V današnjem času lahko opazimo dve poglavitni smeri razvoja. Na sistemski ravni raziskujemo, razvijamo in uvajamo rešitve, večinoma povezane z izzivi razpršenih virov proizvodnje električne energije. Skušamo obstoječi sistem prilagoditi z namenom ohranjanja stabilnosti delovanja, kjer zasledujemo ambicijo po vzdržni proizvodnji in porabi energije s čim manjšimi posledicami za okolje. Na ekonomskem in socialnem področju uvajamo možnosti delitvene ekonomije in modele, ki bodo omogočali še dodatno udobje v prometu, ogrevanju in možnosti socialne pomoči z delitvijo energije. 
Nove tehnologije in koncepti, ki jih preizkušamo v energetiki, so IoT, tehnologije razpršene evidence, hranjenje energije in koncepti delitvene ekonomije, e-mobilnost in podobno. Sprašujem se, ali smo pri tem res dovolj pazljivi in koliko pri tem upoštevamo širše interese ter želje ljudi. Nove tehnologije ne smejo biti vpeljane za vsako ceno, ne za ceno negotovosti v povezavi s stabilnostjo sistema in ne za ceno zmanjšanja udobja, varnosti in zasebnosti ljudi. Menim, da se pri vpeljevanju premalo ukvarjamo s splošno sprejemljivostjo novih tehnologij širše v družbi, predvsem tistih, ki bodo zahtevale radikalne spremembe življenjskih navad. 
Zanima me, ali se bo človek odrekel svojemu sedanjemu udobju, ali bo pripravljen polniti avto, prati perilo, raziskovati po internetu, samo ko bo sončen dan in bo proizvodnja sončnih, vetrnih, hidro elektrarn to omogočala in ga ne bo zanimala povezljivost v omrežje. Ali pa mu je povezljivost pomembna tudi na energetskem področju, za katero bo prisiljen žrtvovati nekaj svoje zasebnosti, kjer bo podatke in možnost upravljanja prepustil sistemu in tako prispeval k stabilnosti in splošnemu udobju ter odgovorni energetski preskrbi z minimalnim vplivom na okolje. 
Morda bo prihodnji energetski sistem hibrid omenjenih možnosti, kjer bodo v mestih veljali določeni koncepti, na podeželju pa drugi. Sam menim, da je edina pot, da zavihamo rokave, izvedemo pilotne projekte in preizkusimo na sebi oziroma na manjši skupini odgovore predvsem na vprašanja vzdržnosti novih rešitev in odgovorno začrtamo, kakšna bo energetska prihodnost.
Previous Article BTC testni poligon za avtonomna vozila
Next Article En.grids 18
Print
2062