Zelena luč za vetrne elektrarne na Rogatcu
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Zelena luč za vetrne elektrarne na Rogatcu

Kot so poudarili na vladi, bo načrtovana postavitev polja vetrnih elektrarn Rogatec prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v skladu z načeli energetske politike in Energetskim zakonom ter strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki sledi določilom Strategije razvoja Slovenije, potrjuje kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, od tega 43-odstotni delež v sektorju električna energija. V ocenjenem začrtanem poteku po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov  do leta 2030, je tudi vetrna energija. V analiziranih scenarijih razvoja je upoštevan vetrni potencial 415 MW, ki je bil ocenjen v okviru prenove Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010-2020. 

Povečanje proizvodnje električne energije v vetrnih elektrarnah je od obstoječih 6,3 GWh v letu 2017 načrtovano do leta 2040 po scenariju, ki predpostavlja le nadaljevanje obstoječih ukrepov, na 32 GWh in po razvojnem scenariju NEPN, na 577 GWh. Ocenjeni začrtani ukrepi po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030,  v sektorju proizvodnja električne energije predvidevajo celo rast z 10 MW v letu 2020 na 150 MW v letu 2030. 

V primeru postavitve vetrnega polja Rogatec gre za projekt Dravskih elektrarn Maribor, ki so že pred časom izvedle obsežno študijo potencialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so se kot take izkazale območja Ojstric, Paškega Kozjaka in Rogatca. Po prvih ocenah bi bilo tam mogoče postaviti 13 vetrnic skupne moči do 46 MW oziroma s predvideno letno proizvodnjo 122 GWh, s čimer bi lahko pokrili približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji. Navedeni projekti so trenutno v različnih fazah izvedbe, najdlje je projekt postavitve treh vetrnih agregatov na območju Ojstrice. Ta ima že sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za postavitev treh vetrnih agregatov, kot rečeno, pa je vlada včeraj sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta tudi za vetrno polje Rogatec, kjer je sicer načrtovana postavitev šestih vetrnih agregatov skupne moči do 21 MW.

Previous Article Energetika po obdobju COVID-19
Next Article Strateška okrogla miza o zelenem okrevanju
Print
1325